Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane * Zdravnik in pisatelj * »Prvi slovenski footbalski klub Ilirija« * 65 let od odloka o ustanovitvi celovške slovenske gimnazije.
8. in 9. maj zavezniške države v drugi svetovni vojni praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. 9. maja 1945 so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. V prvih dneh oddajanja je bila del radijske ekipe tudi nada tarman, ki je aprila letos dopolnila 100 let. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v prizadevanjih po spravi in zagotavljanju trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanova deklaracija predstavlja začetek povezovalnega procesa, ki je razvojno pripeljal do današnje Evropske unije.
Pisatelj Danilo Lokar je leta 1917 na Dunaju končal študij medicine in bil nato zdravnik v več slovenskih krajih, najdlje v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Medeji, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem. Po upokojitvi se je povsem posvetil pisateljevanju. Novele z ekspresionističnimi prvinami je začel objavljati v tridesetih letih prejšnjega stoletja, prvi roman »Podoba dečka« pa je izdal šele pri 64-ih letih. Uveljavil se je z zbirko novel s tematiko narodnoosvobodilnega boja in obdobja med vojnama na Primorskem »Sodni dan na vasi«. Zanje je značilna prvinskost prepletanja človeških usod in moči narave, ki zaznamuje vsak del Lokarjevega miselnega sveta. *Posnetek Pisatelj Danilo Lokar - leta 1959 je prejel Prešernovo nagrado - se je rodil pred 130 leti (1892) v Ajdovščini.
Leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija, ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaškim Hermesom so izgubili kar z 18 : 0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa. Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10 : 0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še klub Slovan.
Na temelju 7. člena avstrijske državne pogodbe je tedanji avstrijski šolski minister Heinrich Drimmel leta 1957 podpisal odlok o ustanovitvi celovške slovenske gimnazije. V prvem šolskem letu se je v tri razrede vpisal sto en učenec. Kljub močnemu nasprotovanju dela političnih sil se je zdaj imenovana »Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence« razvijala in izoblikovala velik del dejavnega slovenskega izobraženstva, kar je pripomoglo k socialnemu izenačevanju s pripadniki večinskega naroda. Slovenska gimnazija v Celovcu je pomagala uveljaviti tudi enotni slovenski knjižni in pogovorni jezik, to pa je omogočilo večje povezovanje manjšinskih ustanov s sorodnimi v matični domovini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane * Zdravnik in pisatelj * »Prvi slovenski footbalski klub Ilirija« * 65 let od odloka o ustanovitvi celovške slovenske gimnazije.
8. in 9. maj zavezniške države v drugi svetovni vojni praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. 9. maja 1945 so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. V prvih dneh oddajanja je bila del radijske ekipe tudi nada tarman, ki je aprila letos dopolnila 100 let. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v prizadevanjih po spravi in zagotavljanju trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanova deklaracija predstavlja začetek povezovalnega procesa, ki je razvojno pripeljal do današnje Evropske unije.
Pisatelj Danilo Lokar je leta 1917 na Dunaju končal študij medicine in bil nato zdravnik v več slovenskih krajih, najdlje v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Medeji, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem. Po upokojitvi se je povsem posvetil pisateljevanju. Novele z ekspresionističnimi prvinami je začel objavljati v tridesetih letih prejšnjega stoletja, prvi roman »Podoba dečka« pa je izdal šele pri 64-ih letih. Uveljavil se je z zbirko novel s tematiko narodnoosvobodilnega boja in obdobja med vojnama na Primorskem »Sodni dan na vasi«. Zanje je značilna prvinskost prepletanja človeških usod in moči narave, ki zaznamuje vsak del Lokarjevega miselnega sveta. *Posnetek Pisatelj Danilo Lokar - leta 1959 je prejel Prešernovo nagrado - se je rodil pred 130 leti (1892) v Ajdovščini.
Leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija, ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaškim Hermesom so izgubili kar z 18 : 0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa. Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10 : 0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še klub Slovan.
Na temelju 7. člena avstrijske državne pogodbe je tedanji avstrijski šolski minister Heinrich Drimmel leta 1957 podpisal odlok o ustanovitvi celovške slovenske gimnazije. V prvem šolskem letu se je v tri razrede vpisal sto en učenec. Kljub močnemu nasprotovanju dela političnih sil se je zdaj imenovana »Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence« razvijala in izoblikovala velik del dejavnega slovenskega izobraženstva, kar je pripomoglo k socialnemu izenačevanju s pripadniki večinskega naroda. Slovenska gimnazija v Celovcu je pomagala uveljaviti tudi enotni slovenski knjižni in pogovorni jezik, to pa je omogočilo večje povezovanje manjšinskih ustanov s sorodnimi v matični domovini.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov