Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 9. maj

09.05.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane * Zdravnik in pisatelj * »Prvi slovenski footbalski klub Ilirija« * 65 let od odloka o ustanovitvi celovške slovenske gimnazije.

8. in 9. maj zavezniške države v drugi svetovni vojni praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. 9. maja 1945 so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. V prvih dneh oddajanja je bila del radijske ekipe tudi nada tarman, ki je aprila letos dopolnila 100 let. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v prizadevanjih po spravi in zagotavljanju trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanova deklaracija predstavlja začetek povezovalnega procesa, ki je razvojno pripeljal do današnje Evropske unije.

Pisatelj Danilo Lokar je leta 1917 na Dunaju končal študij medicine in bil nato zdravnik v več slovenskih krajih, najdlje v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Medeji, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem. Po upokojitvi se je povsem posvetil pisateljevanju. Novele z ekspresionističnimi prvinami je začel objavljati v tridesetih letih prejšnjega stoletja, prvi roman »Podoba dečka« pa je izdal šele pri 64-ih letih. Uveljavil se je z zbirko novel s tematiko narodnoosvobodilnega boja in obdobja med vojnama na Primorskem »Sodni dan na vasi«. Zanje je značilna prvinskost prepletanja človeških usod in moči narave, ki zaznamuje vsak del Lokarjevega miselnega sveta. *Posnetek Pisatelj Danilo Lokar - leta 1959 je prejel Prešernovo nagrado - se je rodil pred 130 leti (1892) v Ajdovščini.

Leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija, ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaškim Hermesom so izgubili kar z 18 : 0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa. Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10 : 0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še klub Slovan.

Na temelju 7. člena avstrijske državne pogodbe je tedanji avstrijski šolski minister Heinrich Drimmel leta 1957 podpisal odlok o ustanovitvi celovške slovenske gimnazije. V prvem šolskem letu se je v tri razrede vpisal sto en učenec. Kljub močnemu nasprotovanju dela političnih sil se je zdaj imenovana »Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence« razvijala in izoblikovala velik del dejavnega slovenskega izobraženstva, kar je pripomoglo k socialnemu izenačevanju s pripadniki večinskega naroda. Slovenska gimnazija v Celovcu je pomagala uveljaviti tudi enotni slovenski knjižni in pogovorni jezik, to pa je omogočilo večje povezovanje manjšinskih ustanov s sorodnimi v matični domovini.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 9. maj

09.05.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane * Zdravnik in pisatelj * »Prvi slovenski footbalski klub Ilirija« * 65 let od odloka o ustanovitvi celovške slovenske gimnazije.

8. in 9. maj zavezniške države v drugi svetovni vojni praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom. 9. maja 1945 so enote Narodnoosvobodilne vojske vstopile v slovensko glavno mesto Ljubljano. To se je zgodilo po koncu nekajdnevnih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade. Osmega maja zvečer so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. Devetega maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«. V prvih dneh oddajanja je bila del radijske ekipe tudi nada tarman, ki je aprila letos dopolnila 100 let. *Posnetek
V spomin na 9. maj 1945 je današnji dan tudi praznik glavnega mesta Slovenije. V spomin na medvojni žičnati obroč okoli mesta so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto.
Deveti maj pa je tudi dan Evrope, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v prizadevanjih po spravi in zagotavljanju trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. Schumanova deklaracija predstavlja začetek povezovalnega procesa, ki je razvojno pripeljal do današnje Evropske unije.

Pisatelj Danilo Lokar je leta 1917 na Dunaju končal študij medicine in bil nato zdravnik v več slovenskih krajih, najdlje v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Medeji, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom na Primorskem. Po upokojitvi se je povsem posvetil pisateljevanju. Novele z ekspresionističnimi prvinami je začel objavljati v tridesetih letih prejšnjega stoletja, prvi roman »Podoba dečka« pa je izdal šele pri 64-ih letih. Uveljavil se je z zbirko novel s tematiko narodnoosvobodilnega boja in obdobja med vojnama na Primorskem »Sodni dan na vasi«. Zanje je značilna prvinskost prepletanja človeških usod in moči narave, ki zaznamuje vsak del Lokarjevega miselnega sveta. *Posnetek Pisatelj Danilo Lokar - leta 1959 je prejel Prešernovo nagrado - se je rodil pred 130 leti (1892) v Ajdovščini.

Leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija, ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaškim Hermesom so izgubili kar z 18 : 0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa. Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10 : 0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še klub Slovan.

Na temelju 7. člena avstrijske državne pogodbe je tedanji avstrijski šolski minister Heinrich Drimmel leta 1957 podpisal odlok o ustanovitvi celovške slovenske gimnazije. V prvem šolskem letu se je v tri razrede vpisal sto en učenec. Kljub močnemu nasprotovanju dela političnih sil se je zdaj imenovana »Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence« razvijala in izoblikovala velik del dejavnega slovenskega izobraženstva, kar je pripomoglo k socialnemu izenačevanju s pripadniki večinskega naroda. Slovenska gimnazija v Celovcu je pomagala uveljaviti tudi enotni slovenski knjižni in pogovorni jezik, to pa je omogočilo večje povezovanje manjšinskih ustanov s sorodnimi v matični domovini.


03.12.2023

8. december - “Novine za Vogrske Slovence” (1913)

Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

6. december - Oton Berkopec (1906) utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov