Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta * Odkritja, povezana z rudarstvom in mineralogijo * Gramozna jama postane morišče * Radijska napovedovalka in pesnica

Rudarski in geološki strokovnjak Stanko Grafenauer se je po maturi leta 1941 vpisal na rudarski oddelek ljubljanske tehniške fakultete. Zaradi italijanske internacije je študij nadaljeval po vojni in se leta 1948 za krajši čas zaposlil v rudniku v Mežici. Pozneje je odšel v Makedonijo, kjer je najprej delal v rudniku kroma v Raduši in potem na Geološkem zavodu v Skopju. Po doktoratu v Beogradu se je vrnil v Mežico, kjer je postal glavni rudarski inženir. Iz rudne mikroskopije se je izpolnjeval v Heidelbergu ter postal predavatelj predmeta o rudiščih na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Pozneje se je znanstveno posvetil še kristalografiji, mineralogiji in petrografiji. Uvedel je nove metode sledenja in odkopavanja rude z jeklenimi sidri ter izdelal geološko karto kromovih rudišč. Prvi je ugotovil prisotnost številnih redkih mineralov v peridotitih Jugoslavije ter prvi v svetu odkril tako imenovano sideronitsko teksturo kromita. Akademik Stanko Grafenauer, ki je predaval na številnih univerzah po svetu, se je rodil pred 100 leti (1922) v Ljubljani.

V opuščeni gramoznici blizu pokopališča Žale v Ljubljani je italijanski okupator v letih 1942 in 43 streljal obsojence in talce. Prvega obsojenca italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani so ustrelili v začetku meseca februarja 1942, vseh skupaj pa je bilo v Gramozni jami usmrčenih 49 obsojencev. Na današnji dan pred 80 leti (1942) so ustrelili prva dva talca; potem so jih streljali še enajstkrat, zadnje januarja leta 1943. Med 75-imi ubitimi talci so bili tudi slikar Hinko Smrekar, član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Dušan Podgornik ter politični delavec Tone Tomšič. Gramozna jama v Ljubljani je zdaj zaščitena kot zgodovinski spomenik.

Pred 80 leti (1942) se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica Anica Gladek. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Tako je leta 1985 brala vezno besedilo literarnega večera *Posnetek Anica Gladek je pisala tudi pesmi ter jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred šestimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.

13. maja 1979 sta se Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca povzpela na streho sveta – na 8.848 metrov visoki Mount Everest. Slovenska smer po zahodnem grebenu velja še danes za eno najtežjih smeri na najvišji gori sveta. *Posanetek Tako je zvenelo oglašanje s strehe sveta. Dva dni pozneje, 15. maja, so se na vrh povzpeli še Stane Belak - Šrauf, Hrvat Stipe Božič in népalski šerpa Ang Phu, ki se je pri sestopu smrtno ponesrečil. V spomin nanj je Aleš Kunaver, eden izmed utemeljiteljev slovenskega himalajizma, v Manangu v Nepalu organiziral šolo za gorske vodnike – šerpe (ta se zdaj imenuje po njem) ter jim priskrbel tudi inštruktorje.