Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta * Odkritja, povezana z rudarstvom in mineralogijo * Gramozna jama postane morišče * Radijska napovedovalka in pesnica
Rudarski in geološki strokovnjak Stanko Grafenauer se je po maturi leta 1941 vpisal na rudarski oddelek ljubljanske tehniške fakultete. Zaradi italijanske internacije je študij nadaljeval po vojni in se leta 1948 za krajši čas zaposlil v rudniku v Mežici. Pozneje je odšel v Makedonijo, kjer je najprej delal v rudniku kroma v Raduši in potem na Geološkem zavodu v Skopju. Po doktoratu v Beogradu se je vrnil v Mežico, kjer je postal glavni rudarski inženir. Iz rudne mikroskopije se je izpolnjeval v Heidelbergu ter postal predavatelj predmeta o rudiščih na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Pozneje se je znanstveno posvetil še kristalografiji, mineralogiji in petrografiji. Uvedel je nove metode sledenja in odkopavanja rude z jeklenimi sidri ter izdelal geološko karto kromovih rudišč. Prvi je ugotovil prisotnost številnih redkih mineralov v peridotitih Jugoslavije ter prvi v svetu odkril tako imenovano sideronitsko teksturo kromita. Akademik Stanko Grafenauer, ki je predaval na številnih univerzah po svetu, se je rodil pred 100 leti (1922) v Ljubljani.
V opuščeni gramoznici blizu pokopališča Žale v Ljubljani je italijanski okupator v letih 1942 in 43 streljal obsojence in talce. Prvega obsojenca italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani so ustrelili v začetku meseca februarja 1942, vseh skupaj pa je bilo v Gramozni jami usmrčenih 49 obsojencev. Na današnji dan pred 80 leti (1942) so ustrelili prva dva talca; potem so jih streljali še enajstkrat, zadnje januarja leta 1943. Med 75-imi ubitimi talci so bili tudi slikar Hinko Smrekar, član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Dušan Podgornik ter politični delavec Tone Tomšič. Gramozna jama v Ljubljani je zdaj zaščitena kot zgodovinski spomenik.
Pred 80 leti (1942) se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica Anica Gladek. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Tako je leta 1985 brala vezno besedilo literarnega večera *Posnetek Anica Gladek je pisala tudi pesmi ter jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred šestimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
13. maja 1979 sta se Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca povzpela na streho sveta – na 8.848 metrov visoki Mount Everest. Slovenska smer po zahodnem grebenu velja še danes za eno najtežjih smeri na najvišji gori sveta. *Posanetek Tako je zvenelo oglašanje s strehe sveta. Dva dni pozneje, 15. maja, so se na vrh povzpeli še Stane Belak - Šrauf, Hrvat Stipe Božič in népalski šerpa Ang Phu, ki se je pri sestopu smrtno ponesrečil. V spomin nanj je Aleš Kunaver, eden izmed utemeljiteljev slovenskega himalajizma, v Manangu v Nepalu organiziral šolo za gorske vodnike – šerpe (ta se zdaj imenuje po njem) ter jim priskrbel tudi inštruktorje.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta * Odkritja, povezana z rudarstvom in mineralogijo * Gramozna jama postane morišče * Radijska napovedovalka in pesnica
Rudarski in geološki strokovnjak Stanko Grafenauer se je po maturi leta 1941 vpisal na rudarski oddelek ljubljanske tehniške fakultete. Zaradi italijanske internacije je študij nadaljeval po vojni in se leta 1948 za krajši čas zaposlil v rudniku v Mežici. Pozneje je odšel v Makedonijo, kjer je najprej delal v rudniku kroma v Raduši in potem na Geološkem zavodu v Skopju. Po doktoratu v Beogradu se je vrnil v Mežico, kjer je postal glavni rudarski inženir. Iz rudne mikroskopije se je izpolnjeval v Heidelbergu ter postal predavatelj predmeta o rudiščih na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Pozneje se je znanstveno posvetil še kristalografiji, mineralogiji in petrografiji. Uvedel je nove metode sledenja in odkopavanja rude z jeklenimi sidri ter izdelal geološko karto kromovih rudišč. Prvi je ugotovil prisotnost številnih redkih mineralov v peridotitih Jugoslavije ter prvi v svetu odkril tako imenovano sideronitsko teksturo kromita. Akademik Stanko Grafenauer, ki je predaval na številnih univerzah po svetu, se je rodil pred 100 leti (1922) v Ljubljani.
V opuščeni gramoznici blizu pokopališča Žale v Ljubljani je italijanski okupator v letih 1942 in 43 streljal obsojence in talce. Prvega obsojenca italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani so ustrelili v začetku meseca februarja 1942, vseh skupaj pa je bilo v Gramozni jami usmrčenih 49 obsojencev. Na današnji dan pred 80 leti (1942) so ustrelili prva dva talca; potem so jih streljali še enajstkrat, zadnje januarja leta 1943. Med 75-imi ubitimi talci so bili tudi slikar Hinko Smrekar, član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Dušan Podgornik ter politični delavec Tone Tomšič. Gramozna jama v Ljubljani je zdaj zaščitena kot zgodovinski spomenik.
Pred 80 leti (1942) se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica Anica Gladek. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Tako je leta 1985 brala vezno besedilo literarnega večera *Posnetek Anica Gladek je pisala tudi pesmi ter jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred šestimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
13. maja 1979 sta se Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca povzpela na streho sveta – na 8.848 metrov visoki Mount Everest. Slovenska smer po zahodnem grebenu velja še danes za eno najtežjih smeri na najvišji gori sveta. *Posanetek Tako je zvenelo oglašanje s strehe sveta. Dva dni pozneje, 15. maja, so se na vrh povzpeli še Stane Belak - Šrauf, Hrvat Stipe Božič in népalski šerpa Ang Phu, ki se je pri sestopu smrtno ponesrečil. V spomin nanj je Aleš Kunaver, eden izmed utemeljiteljev slovenskega himalajizma, v Manangu v Nepalu organiziral šolo za gorske vodnike – šerpe (ta se zdaj imenuje po njem) ter jim priskrbel tudi inštruktorje.
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov