Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik * Vodilna slovenska politična osebnost poznega 19. stoletja na Goriškem * Eden naših največkrat izvajanih sodobnih skladateljev * 80 let od bojev pri Jančah
Odvetnik Josip Tonkli je v osemdesetih letih 19. stoletja veljal za vodilno slovensko politično osebnost na Goriškem. Prizadeval si je za rabo slovenščine v javnosti in postavil temelje slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem ter slovenskemu zasebnemu šolstvu. Na Dunaju je doktoriral iz prava in nato delal kot odvetnik v Kanalu in Gorici. Josip Tonkli je bil med pobudniki za ustanovitev čitalnice v Gorici, bil je tudi predsednik Soče, prvega slovenskega političnega društva na Goriškem. Predsedoval je staroslovenskemu političnemu društvu Gorice, v obdobju narodne sloge pa je vodil društvo Sloga. Izvoljen je bil v goriški deželni zbor in kar dvakrat v avstrijski državni zbor. Odvetnik Josip Tonkli se je rodil leta 1834 v Breginju.
Uroš Krek velja za enega naših najboljših in največkrat izvajanih sodobnih skladateljev. Leta 1947 je iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil nato dobro desetletje glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Pozneje je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bil na Glasbeni akademiji redni profesor za kompozicijo, harmonijo in kontrapunkt. Kot skladatelj velja za izrazito klasičnega komponista, ki je v svoja dela rad vpletal folkloristične motive in jih razvijal vse do ekspresivne izraznosti. Zbiral, zapisoval in preučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja, ter posnel trinajst etnoloških in etnomuzikoloških filmov. Najtehtnejša so njegova orkestralna in koncertantna dela (napisal jih je več kot dvajset), skladal pa je tudi komorno in solistično glasbo ter vokalno-instrumentalno in zborovsko. Za svoje delo je Uroš Krek prejel več priznanj, med njimi trikrat najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član hrvaške Akademije ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Več let je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ga je imenovala za svojega častnega člana, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naslov zaslužnega profesorja. *Posnetek Skladatelj Uroš Krek se je rodil pred sto leti (1922) v Ljubljani.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo stavbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj smisla.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. 21. maja 1939 so muzej s posebno slovesnostjo izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti, s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je potekala v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
Prvo slovensko partizansko brigado, ki je bila ustanovljena 5. aprila 1942 na Kremenjaku, je sestavljalo več kot 250 borcev dotedanjega partizanskega bataljona. Brigadi, ki se je po ukazu poveljstva kmalu preimenovala v Drugo grupo odredov, je poveljeval Franc Rozman - Stane. Cilj načrtovanega premika vojaške enote je bila Štajerska, zato so pri Litiji prečkali italijansko-nemško mejo in se 19. maja pred 80 leti (1942) na Jančah spopadli z nemškimi silami. V večdnevnih spopadih je padlo 11 partizanov, med njimi kasnejši narodni heroj Jože Kovačič, prav toliko jih je bilo ranjenih. Okupator je takrat v boju s partizani Druge grupe odredov izgubil 70 vojakov. Delu druge grupe odredov je kasneje kljub nemški ofenzivi prek Gorenjske uspelo priti na Štajersko.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik * Vodilna slovenska politična osebnost poznega 19. stoletja na Goriškem * Eden naših največkrat izvajanih sodobnih skladateljev * 80 let od bojev pri Jančah
Odvetnik Josip Tonkli je v osemdesetih letih 19. stoletja veljal za vodilno slovensko politično osebnost na Goriškem. Prizadeval si je za rabo slovenščine v javnosti in postavil temelje slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem ter slovenskemu zasebnemu šolstvu. Na Dunaju je doktoriral iz prava in nato delal kot odvetnik v Kanalu in Gorici. Josip Tonkli je bil med pobudniki za ustanovitev čitalnice v Gorici, bil je tudi predsednik Soče, prvega slovenskega političnega društva na Goriškem. Predsedoval je staroslovenskemu političnemu društvu Gorice, v obdobju narodne sloge pa je vodil društvo Sloga. Izvoljen je bil v goriški deželni zbor in kar dvakrat v avstrijski državni zbor. Odvetnik Josip Tonkli se je rodil leta 1834 v Breginju.
Uroš Krek velja za enega naših najboljših in največkrat izvajanih sodobnih skladateljev. Leta 1947 je iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil nato dobro desetletje glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Pozneje je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bil na Glasbeni akademiji redni profesor za kompozicijo, harmonijo in kontrapunkt. Kot skladatelj velja za izrazito klasičnega komponista, ki je v svoja dela rad vpletal folkloristične motive in jih razvijal vse do ekspresivne izraznosti. Zbiral, zapisoval in preučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja, ter posnel trinajst etnoloških in etnomuzikoloških filmov. Najtehtnejša so njegova orkestralna in koncertantna dela (napisal jih je več kot dvajset), skladal pa je tudi komorno in solistično glasbo ter vokalno-instrumentalno in zborovsko. Za svoje delo je Uroš Krek prejel več priznanj, med njimi trikrat najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član hrvaške Akademije ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Več let je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ga je imenovala za svojega častnega člana, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naslov zaslužnega profesorja. *Posnetek Skladatelj Uroš Krek se je rodil pred sto leti (1922) v Ljubljani.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo stavbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj smisla.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. 21. maja 1939 so muzej s posebno slovesnostjo izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti, s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je potekala v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
Prvo slovensko partizansko brigado, ki je bila ustanovljena 5. aprila 1942 na Kremenjaku, je sestavljalo več kot 250 borcev dotedanjega partizanskega bataljona. Brigadi, ki se je po ukazu poveljstva kmalu preimenovala v Drugo grupo odredov, je poveljeval Franc Rozman - Stane. Cilj načrtovanega premika vojaške enote je bila Štajerska, zato so pri Litiji prečkali italijansko-nemško mejo in se 19. maja pred 80 leti (1942) na Jančah spopadli z nemškimi silami. V večdnevnih spopadih je padlo 11 partizanov, med njimi kasnejši narodni heroj Jože Kovačič, prav toliko jih je bilo ranjenih. Okupator je takrat v boju s partizani Druge grupe odredov izgubil 70 vojakov. Delu druge grupe odredov je kasneje kljub nemški ofenzivi prek Gorenjske uspelo priti na Štajersko.
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov