Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik * Vodilna slovenska politična osebnost poznega 19. stoletja na Goriškem * Eden naših največkrat izvajanih sodobnih skladateljev * 80 let od bojev pri Jančah
Odvetnik Josip Tonkli je v osemdesetih letih 19. stoletja veljal za vodilno slovensko politično osebnost na Goriškem. Prizadeval si je za rabo slovenščine v javnosti in postavil temelje slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem ter slovenskemu zasebnemu šolstvu. Na Dunaju je doktoriral iz prava in nato delal kot odvetnik v Kanalu in Gorici. Josip Tonkli je bil med pobudniki za ustanovitev čitalnice v Gorici, bil je tudi predsednik Soče, prvega slovenskega političnega društva na Goriškem. Predsedoval je staroslovenskemu političnemu društvu Gorice, v obdobju narodne sloge pa je vodil društvo Sloga. Izvoljen je bil v goriški deželni zbor in kar dvakrat v avstrijski državni zbor. Odvetnik Josip Tonkli se je rodil leta 1834 v Breginju.
Uroš Krek velja za enega naših najboljših in največkrat izvajanih sodobnih skladateljev. Leta 1947 je iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil nato dobro desetletje glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Pozneje je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bil na Glasbeni akademiji redni profesor za kompozicijo, harmonijo in kontrapunkt. Kot skladatelj velja za izrazito klasičnega komponista, ki je v svoja dela rad vpletal folkloristične motive in jih razvijal vse do ekspresivne izraznosti. Zbiral, zapisoval in preučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja, ter posnel trinajst etnoloških in etnomuzikoloških filmov. Najtehtnejša so njegova orkestralna in koncertantna dela (napisal jih je več kot dvajset), skladal pa je tudi komorno in solistično glasbo ter vokalno-instrumentalno in zborovsko. Za svoje delo je Uroš Krek prejel več priznanj, med njimi trikrat najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član hrvaške Akademije ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Več let je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ga je imenovala za svojega častnega člana, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naslov zaslužnega profesorja. *Posnetek Skladatelj Uroš Krek se je rodil pred sto leti (1922) v Ljubljani.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo stavbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj smisla.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. 21. maja 1939 so muzej s posebno slovesnostjo izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti, s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je potekala v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
Prvo slovensko partizansko brigado, ki je bila ustanovljena 5. aprila 1942 na Kremenjaku, je sestavljalo več kot 250 borcev dotedanjega partizanskega bataljona. Brigadi, ki se je po ukazu poveljstva kmalu preimenovala v Drugo grupo odredov, je poveljeval Franc Rozman - Stane. Cilj načrtovanega premika vojaške enote je bila Štajerska, zato so pri Litiji prečkali italijansko-nemško mejo in se 19. maja pred 80 leti (1942) na Jančah spopadli z nemškimi silami. V večdnevnih spopadih je padlo 11 partizanov, med njimi kasnejši narodni heroj Jože Kovačič, prav toliko jih je bilo ranjenih. Okupator je takrat v boju s partizani Druge grupe odredov izgubil 70 vojakov. Delu druge grupe odredov je kasneje kljub nemški ofenzivi prek Gorenjske uspelo priti na Štajersko.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik * Vodilna slovenska politična osebnost poznega 19. stoletja na Goriškem * Eden naših največkrat izvajanih sodobnih skladateljev * 80 let od bojev pri Jančah
Odvetnik Josip Tonkli je v osemdesetih letih 19. stoletja veljal za vodilno slovensko politično osebnost na Goriškem. Prizadeval si je za rabo slovenščine v javnosti in postavil temelje slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem ter slovenskemu zasebnemu šolstvu. Na Dunaju je doktoriral iz prava in nato delal kot odvetnik v Kanalu in Gorici. Josip Tonkli je bil med pobudniki za ustanovitev čitalnice v Gorici, bil je tudi predsednik Soče, prvega slovenskega političnega društva na Goriškem. Predsedoval je staroslovenskemu političnemu društvu Gorice, v obdobju narodne sloge pa je vodil društvo Sloga. Izvoljen je bil v goriški deželni zbor in kar dvakrat v avstrijski državni zbor. Odvetnik Josip Tonkli se je rodil leta 1834 v Breginju.
Uroš Krek velja za enega naših najboljših in največkrat izvajanih sodobnih skladateljev. Leta 1947 je iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil nato dobro desetletje glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Pozneje je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bil na Glasbeni akademiji redni profesor za kompozicijo, harmonijo in kontrapunkt. Kot skladatelj velja za izrazito klasičnega komponista, ki je v svoja dela rad vpletal folkloristične motive in jih razvijal vse do ekspresivne izraznosti. Zbiral, zapisoval in preučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja, ter posnel trinajst etnoloških in etnomuzikoloških filmov. Najtehtnejša so njegova orkestralna in koncertantna dela (napisal jih je več kot dvajset), skladal pa je tudi komorno in solistično glasbo ter vokalno-instrumentalno in zborovsko. Za svoje delo je Uroš Krek prejel več priznanj, med njimi trikrat najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član hrvaške Akademije ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Več let je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ga je imenovala za svojega častnega člana, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naslov zaslužnega profesorja. *Posnetek Skladatelj Uroš Krek se je rodil pred sto leti (1922) v Ljubljani.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo stavbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj smisla.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. 21. maja 1939 so muzej s posebno slovesnostjo izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti, s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je potekala v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
Prvo slovensko partizansko brigado, ki je bila ustanovljena 5. aprila 1942 na Kremenjaku, je sestavljalo več kot 250 borcev dotedanjega partizanskega bataljona. Brigadi, ki se je po ukazu poveljstva kmalu preimenovala v Drugo grupo odredov, je poveljeval Franc Rozman - Stane. Cilj načrtovanega premika vojaške enote je bila Štajerska, zato so pri Litiji prečkali italijansko-nemško mejo in se 19. maja pred 80 leti (1942) na Jančah spopadli z nemškimi silami. V večdnevnih spopadih je padlo 11 partizanov, med njimi kasnejši narodni heroj Jože Kovačič, prav toliko jih je bilo ranjenih. Okupator je takrat v boju s partizani Druge grupe odredov izgubil 70 vojakov. Delu druge grupe odredov je kasneje kljub nemški ofenzivi prek Gorenjske uspelo priti na Štajersko.
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov