Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Socialni motivi slikarja in grafika Ivana Kosa * Protesti v Ljubljani * Prevajalec Jurčičevih in Finžgarjevih del * Urednica Cicibana in književnica
Slikar in grafik Ivan Kos se je leta 1918 vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju in študij nadaljeval v Pragi, kjer je tudi diplomiral in opravil specialko. Po vrnitvi v domovino je poučeval risanje na osnovnih šolah in gimnaziji v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V tridesetih letih 20. stoletja je Kos svoje ustvarjanje popolnoma posvetil socialni tematiki. Njegovo platno zavzamejo risbe ljudi s socialnega dna. Nastane cikel risb s svinčnikom in tušem pod skupnim imenom Berači. Po različnih slogovnih preobrazbah, ki jih je njegova umetnost doživela med obema vojnama, se njegovo ustvarjanje v povojnem času ustali v precej tradicionalnem realizmu. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Leta 1903 so v Ljubljani izbruhnile bučne protinemške demonstracije v podporo Hrvatom in proti režimu bana Hedervarija. Protestni shodi, ki so jih sklicale vse slovenske stranke, so bili še v Trstu, Gorici, Celju in Slovenj Gradcu. Zaradi demonstracij pa cesar pozneje ni hotel sprejeti napovedane delegacije slovenskih, istrskih in dalmatinskih poslancev.
Ferdinand Kolednik je bil pred 90 leti (1932) v Zagrebu posvečen v duhovnika, nekaj let pozneje pa je v Franciji postal rektor jugoslovanske misije za izseljence. Po drugi svetovni vojni je deloval med izseljenci v Kanadi in med perujskimi Indijanci, nazadnje pa v Podgorjah na Koroškem; tam je postavil Jurčičev dom. Veliko je tudi prevajal; predvsem dela Josipa Jurčiča in Frana Saleškega Finžgarja, in to v francoščino in nemščino. Jurija Kozjaka je prevedel v devet jezikov in pripravil številne ponatise; po njegovih besedah so nato izšli prevodi še v približno tridesetih jezikih. Za svoje delo je prejel zlato medaljo Francoske akademije, leta 1967 pa je postal častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ferdinand Kolednik se je rodil leta 1907 v Mariboru.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, potem internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, potem pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi ter napisala več uspešnih del, kot so: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. *Posnetek Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Socialni motivi slikarja in grafika Ivana Kosa * Protesti v Ljubljani * Prevajalec Jurčičevih in Finžgarjevih del * Urednica Cicibana in književnica
Slikar in grafik Ivan Kos se je leta 1918 vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju in študij nadaljeval v Pragi, kjer je tudi diplomiral in opravil specialko. Po vrnitvi v domovino je poučeval risanje na osnovnih šolah in gimnaziji v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V tridesetih letih 20. stoletja je Kos svoje ustvarjanje popolnoma posvetil socialni tematiki. Njegovo platno zavzamejo risbe ljudi s socialnega dna. Nastane cikel risb s svinčnikom in tušem pod skupnim imenom Berači. Po različnih slogovnih preobrazbah, ki jih je njegova umetnost doživela med obema vojnama, se njegovo ustvarjanje v povojnem času ustali v precej tradicionalnem realizmu. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Leta 1903 so v Ljubljani izbruhnile bučne protinemške demonstracije v podporo Hrvatom in proti režimu bana Hedervarija. Protestni shodi, ki so jih sklicale vse slovenske stranke, so bili še v Trstu, Gorici, Celju in Slovenj Gradcu. Zaradi demonstracij pa cesar pozneje ni hotel sprejeti napovedane delegacije slovenskih, istrskih in dalmatinskih poslancev.
Ferdinand Kolednik je bil pred 90 leti (1932) v Zagrebu posvečen v duhovnika, nekaj let pozneje pa je v Franciji postal rektor jugoslovanske misije za izseljence. Po drugi svetovni vojni je deloval med izseljenci v Kanadi in med perujskimi Indijanci, nazadnje pa v Podgorjah na Koroškem; tam je postavil Jurčičev dom. Veliko je tudi prevajal; predvsem dela Josipa Jurčiča in Frana Saleškega Finžgarja, in to v francoščino in nemščino. Jurija Kozjaka je prevedel v devet jezikov in pripravil številne ponatise; po njegovih besedah so nato izšli prevodi še v približno tridesetih jezikih. Za svoje delo je prejel zlato medaljo Francoske akademije, leta 1967 pa je postal častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ferdinand Kolednik se je rodil leta 1907 v Mariboru.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, potem internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, potem pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi ter napisala več uspešnih del, kot so: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. *Posnetek Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Neveljaven email naslov