Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Socialni motivi slikarja in grafika Ivana Kosa * Protesti v Ljubljani * Prevajalec Jurčičevih in Finžgarjevih del * Urednica Cicibana in književnica
Slikar in grafik Ivan Kos se je leta 1918 vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju in študij nadaljeval v Pragi, kjer je tudi diplomiral in opravil specialko. Po vrnitvi v domovino je poučeval risanje na osnovnih šolah in gimnaziji v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V tridesetih letih 20. stoletja je Kos svoje ustvarjanje popolnoma posvetil socialni tematiki. Njegovo platno zavzamejo risbe ljudi s socialnega dna. Nastane cikel risb s svinčnikom in tušem pod skupnim imenom Berači. Po različnih slogovnih preobrazbah, ki jih je njegova umetnost doživela med obema vojnama, se njegovo ustvarjanje v povojnem času ustali v precej tradicionalnem realizmu. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Leta 1903 so v Ljubljani izbruhnile bučne protinemške demonstracije v podporo Hrvatom in proti režimu bana Hedervarija. Protestni shodi, ki so jih sklicale vse slovenske stranke, so bili še v Trstu, Gorici, Celju in Slovenj Gradcu. Zaradi demonstracij pa cesar pozneje ni hotel sprejeti napovedane delegacije slovenskih, istrskih in dalmatinskih poslancev.
Ferdinand Kolednik je bil pred 90 leti (1932) v Zagrebu posvečen v duhovnika, nekaj let pozneje pa je v Franciji postal rektor jugoslovanske misije za izseljence. Po drugi svetovni vojni je deloval med izseljenci v Kanadi in med perujskimi Indijanci, nazadnje pa v Podgorjah na Koroškem; tam je postavil Jurčičev dom. Veliko je tudi prevajal; predvsem dela Josipa Jurčiča in Frana Saleškega Finžgarja, in to v francoščino in nemščino. Jurija Kozjaka je prevedel v devet jezikov in pripravil številne ponatise; po njegovih besedah so nato izšli prevodi še v približno tridesetih jezikih. Za svoje delo je prejel zlato medaljo Francoske akademije, leta 1967 pa je postal častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ferdinand Kolednik se je rodil leta 1907 v Mariboru.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, potem internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, potem pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi ter napisala več uspešnih del, kot so: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. *Posnetek Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Socialni motivi slikarja in grafika Ivana Kosa * Protesti v Ljubljani * Prevajalec Jurčičevih in Finžgarjevih del * Urednica Cicibana in književnica
Slikar in grafik Ivan Kos se je leta 1918 vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju in študij nadaljeval v Pragi, kjer je tudi diplomiral in opravil specialko. Po vrnitvi v domovino je poučeval risanje na osnovnih šolah in gimnaziji v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V tridesetih letih 20. stoletja je Kos svoje ustvarjanje popolnoma posvetil socialni tematiki. Njegovo platno zavzamejo risbe ljudi s socialnega dna. Nastane cikel risb s svinčnikom in tušem pod skupnim imenom Berači. Po različnih slogovnih preobrazbah, ki jih je njegova umetnost doživela med obema vojnama, se njegovo ustvarjanje v povojnem času ustali v precej tradicionalnem realizmu. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Leta 1903 so v Ljubljani izbruhnile bučne protinemške demonstracije v podporo Hrvatom in proti režimu bana Hedervarija. Protestni shodi, ki so jih sklicale vse slovenske stranke, so bili še v Trstu, Gorici, Celju in Slovenj Gradcu. Zaradi demonstracij pa cesar pozneje ni hotel sprejeti napovedane delegacije slovenskih, istrskih in dalmatinskih poslancev.
Ferdinand Kolednik je bil pred 90 leti (1932) v Zagrebu posvečen v duhovnika, nekaj let pozneje pa je v Franciji postal rektor jugoslovanske misije za izseljence. Po drugi svetovni vojni je deloval med izseljenci v Kanadi in med perujskimi Indijanci, nazadnje pa v Podgorjah na Koroškem; tam je postavil Jurčičev dom. Veliko je tudi prevajal; predvsem dela Josipa Jurčiča in Frana Saleškega Finžgarja, in to v francoščino in nemščino. Jurija Kozjaka je prevedel v devet jezikov in pripravil številne ponatise; po njegovih besedah so nato izšli prevodi še v približno tridesetih jezikih. Za svoje delo je prejel zlato medaljo Francoske akademije, leta 1967 pa je postal častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ferdinand Kolednik se je rodil leta 1907 v Mariboru.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, potem internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, potem pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi ter napisala več uspešnih del, kot so: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. *Posnetek Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov