Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Vurnik - eden začetnikov moderne arhitekture in urbanizma pri nas * Začetek habsburške vladavine * Pomembno politično ime v obdobju Kraljevine Jugoslavije * Skladatelj, zborovodja in organizator

1. junija 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter se obdržala 635 let – vse do leta 1918.

Arhitekt Ivan Vurnik je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek; pozneje je bil dobra tri desetletja njegov predstojnik. Že leta 1919 je arhitekturno oblikoval zgradbo Anatomskega inštituta v Ljubljani, čez dve leti sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še zgradbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Posebej izstopa njegovo prizadevanje, da bi v slovenski prostor prenesel socialne ideje modernega urbanizma. Idejo je z Betnavskim naseljem delavskih hiš uresničil v Mariboru. Naselje je nastalo po tem ko se je zaradi hude stanovanjske stiske mariborski župan dr. Alojzij Juvan v svojem prvem mandatu odločil zgraditi novo delavsko kolonijo v takratnem Magdalenskem predmestju, današnji Mestni četrti Tabor, v kareju med Fochevo, Delavsko in Koseskega ulico ter Betnavsko cesto. Po prvotnih Vurnikovih načrtih naj bi kolonija obsegala 75 enodružinskih hiš. Zaradi velikega zanimanja je mariborski občinski svet sklenil da se bo število hiš v delavski koloniji podvojilo. Na koncu je bilo skupaj zgrajenih 147 hiš, ki so bile vseljive ob koncu leta 1928. Vurnikova delavska kolonija je evropsko primerljivi model uspešne socialne gradnje v Mariboru, ki je bil takrat najmočnejše slovensko industrijsko središče. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega izmed utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.

Politik in pisatelj Ivan Pucelj je v Ljubljani končal dva razreda gimnazije in v mladosti z leposlovnimi deli sodeloval pri Ljubljanskem zvonu. Pozneje se je izučil za mesarja in doma prevzel posestvo. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najpomembnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije, bil pa je tudi minister za kmetijstvo ter senator. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je iz tega organa izstopil in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so ga aretirali Nemci in odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici. Politik in pisatelj Ivan Pucelj se je rodil leta 1877 v Velikih Laščah.

Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec je leta 1951 na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. Se pa je z glasbeno ustvarjalnostjo srečal že veliko prej. *Posnetek V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec se je rodil leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.