Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja
Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.
Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.
5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja
Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.
Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.
5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov