Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja
Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.
Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.
5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rezultati študentskih nemirov 1968 * Mojster fotografiranja na kovinsko ploščo * Naša prva šolana medicinska sestra * Avtor zapisov o politični in cerkveni zgodovini Prekmurja
Slikar in fotograf Primož Škof je leta 1835 končal likovno akademijo na Dunaju. Kot eden najzgodnejših dagerotipistov (mojstrov fotografiranja na posrebreno kovinsko ploščo) je deloval na Češkem ter v Linzu, v katerem so njegove dagerotipske portrete, pa tudi slikarska dela, zelo cenili. V 60-ih letih 19. stoletja je imel fotografski atelje tudi v Mariboru. Znane so tri njegove oltarne slike, in sicer v okolici Badna v Nemčiji, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in v njegovem rojstnem kraju Zaklancu pri Horjulu. Primož Škof se je rodil na današnji dan leta 1810 v Zaklancu pri Horjulu.
Medicinska sestra Angela Boškín velja za našo prvo šolano medicinsko sestro, ki je leta 1918 diplomirala na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so imele zdravstvene in socialne ustanove pogodbe z redovnicami. Kmalu pa je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialno dejavnost. Tako je februarja 1919 z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah. Tam je delovala do leta 1922. Tam je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do svojega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. Pozneje je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
Poznejši duhovnik Ivan Škafar je otroštvo preživel v Združenih državah Amerike, v katere je za boljšim zaslužkom odšel njegov oče. Po vrnitvi v domovino ter gimnaziji v Murski Soboti in v Ljubljani je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v različnih župnijah ter izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji. Med vojno so ga nemški nacisti zaprli, potem pa je služboval na Madžarskem. Po vojni je med drugim deloval na Keblju na Pohorju in bil tudi zaprt. Leta 1959 je postal dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Duhovnik Ivan Škafar se je rodil pred 110-imi leti (1912.) v Beltincih.
5. in 6. junija 1968 je bilo v Ljubljani eno najradikalnejših zborovanj v okviru študentskega gibanja. Začelo se je z razpravo v menzi študentskih domov in dan pozneje nadaljevalo z uličnim pohodom in mirnim protestom, ki so ju spremljali gesla in transparenti. Ljubljanski študentski nemiri so se začeli za beograjskimi, na katerih je tedanja milica tudi krvavo obračunala s protestniki; to je bilo brez dvoma sporočilo vladajoče elite študentskemu gibanju drugod po državi, ni pa mladih odvrnilo od demonstracij. Televizijski nagovor Josipa Broza - Tita je bil označen za manipulativnega in ljubljanski študentje v nasprotju z drugimi zaradi njega niso veselo rajali po ulicah. V danih razmerah so ustanovili avtonomno Skupnost študentov, vstopili v skupščino, pridobili sistem kreditiranja študija, spodbudili graditev dodatnih študentskih domov, pospešili sprejem novega zakona o visokem šolstvu brez stopnjevanega študija, ustanovili Radio Študent, sprožili nastanek Centra za razvoj univerze in dosegli še nekaj drugih pomembnih novosti, zaradi katerih je bila oblast v Sloveniji priseljena dopustiti študentom večji vpliv pri odločitvah o njihovih statusnih vprašanjih.
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov