Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ana Mlakar - mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev * Reformator verskega življenja na Kranjskem * 150 let ljubljanske Glasbene matice * Nacizem je četrtini milijona Slovencev namenil izgnansko usodo
Grof Janez Karel Herberstein je bil najprej pomožni, nato pa v letih od 1772 do 1787 redni ljubljanski škof. Bil je privrženec reformiranega katolicizma s primesmi janzenizma in jožefinizma. Leta 1773 je svojemu tajniku Juriju Japlju zaupal prevod Svetega pisma in bogoslužnih knjig. Prizadeval si je za prenovo dušnega pastirstva in je svoje reformne poglede sporočal v pastirskih pismih duhovnikom in drugih cerkvenih dokumentih. Leta 1782 je v pastirskem pismu priznal vladarju pravico do posega v notranje zadeve cerkve in zagovarjal versko toleranco; to ga je leta 1785 stalo imenovanje za ljubljanskega nadškofa, ki ga ni hotela potrditi rimska kurija, dokler ne bi preklical svojih zmot. Spor, ki je zato nastal med Dunajem in Rimom, se je končal šele z njegovo smrtjo. Njegova zasluga je tudi ureditev škofijskih mej in razširitev oblasti ljubljanske škofije nad vso deželo Kranjsko. Ljubljanski škof Karel Janez Herberstein je pripadal plemiški rodbini, ki je živela na sedanjem slovenskem Štajerskem v 15. stoletju. V lasti so imeli posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, med drugim grad Hrastovec ter radgonski in ptujski grad. Rodil se je leta 1719 v Gradcu.
Ker je v drugi polovici 19. stoletja združenje ljubiteljev in poklicnih glasbenikov »Filharmonična družba« v Ljubljani postajalo vse bolj nemško usmerjeno in je prenehalo podpirati razvoj narodno osamosvajajoče se slovenske glasbe, so na današnji dan pred 150-imi leti (1872.) v Ljubljani kot osrednjo slovensko glasbeno institucijo ustanovili »Glasbeno matico«. Zbirati je začela slovenske narodne pesmi in redno izdajati skladbe predvsem domačih avtorjev. To je spodbudno vplivalo na glasbeno ustvarjanje na Slovenskem ter na zbujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti, ki je takrat prevevalo vse politično in kulturno delovanje pri nas. Glasbena matica je odprla tudi svojo glasbeno šolo ter ustanovila pevski zbor, ki se je pod vodstvom Mateja Hubada dvignil na visoko raven in postal zgled slovenskim zborom na splošno. Po prvi svetovni vojni je Glasbena matica svoje delo uspešno nadaljevala: med drugim je leta 1919 ustanovila konservatorij in nato še Orkestralno društvo.
Radijska napovedovalka Ana Mlakar se je po študiju tehnike govora na akademiji za igralsko umetnost posvetila zvočni strani slovenske besede, sicer pa je bila ena naših prvih radijskih napovedovalk. Za mikrofonom ljubljanskega radia se je prvič oglasila leta 1945. Pozneje je kot mentorica vzgojila rodove radijskih napovedovalk in napovedovalcev, hkrati pa je bila tudi višja strokovna sodelavka za odrski govor na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Prisluhnimo odlomku njenih govornih vaj s kandidatko za napovedovalko. *Posnetek Oblikovanje in utrjevanje zvočne podobe slovenske besede je Ana Mlakar razširila še na druge slovenske radijske postaje, tudi na tržaško, in pozneje na televizijo. Rodila se je pred 100 leti (1922) v Slovenski Bistrici.
Leta 1941 so nemški okupatorji z železniške postaje v Slovenski Bistrici odpeljali prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo. V spomin na ta dogodek je današnji dan označen za dan slovenskih izgnancev. Nacisti so v okupirani Sloveniji že pred vojno zasnovali sistematično raznarodovalno politiko in natančen načrt za ponemčenje območja. Po tem načrtu je bil predviden izgon tretjine slovenskega prebivalstva iz zasedene Štajerske in Gorenjske, to znaša od 220 do 260 tisoč ljudi. Tako naj bi izgnali vse slovenske izobražence, ki so jih prepoznali kot nosilce narodne zavesti. Izgnali naj bi tudi vse prebivalstvo, ki se je na Štajersko in Gorenjsko naselilo po letu 1914, in vse, ki niso bili primerni za ponemčevanje, ter prebivalce mest in vasi s celotnih območij Posavja, Obsotelja, severne Dolenjske ter stokilometrskega pasu po dolžini in 25 kilometrov po širini ob tedanji nemško-italijanski okupacijski meji. Za izgon prebivalstva so odprli posebna zbirna središča, sprva v Mariboru, Celju in Šentvidu pri Ljubljani; od tam so potem izgnance v živinskih vagonih vozili v Srbijo, Bosno in Hercegovino in na Hrvaško.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ana Mlakar - mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev * Reformator verskega življenja na Kranjskem * 150 let ljubljanske Glasbene matice * Nacizem je četrtini milijona Slovencev namenil izgnansko usodo
Grof Janez Karel Herberstein je bil najprej pomožni, nato pa v letih od 1772 do 1787 redni ljubljanski škof. Bil je privrženec reformiranega katolicizma s primesmi janzenizma in jožefinizma. Leta 1773 je svojemu tajniku Juriju Japlju zaupal prevod Svetega pisma in bogoslužnih knjig. Prizadeval si je za prenovo dušnega pastirstva in je svoje reformne poglede sporočal v pastirskih pismih duhovnikom in drugih cerkvenih dokumentih. Leta 1782 je v pastirskem pismu priznal vladarju pravico do posega v notranje zadeve cerkve in zagovarjal versko toleranco; to ga je leta 1785 stalo imenovanje za ljubljanskega nadškofa, ki ga ni hotela potrditi rimska kurija, dokler ne bi preklical svojih zmot. Spor, ki je zato nastal med Dunajem in Rimom, se je končal šele z njegovo smrtjo. Njegova zasluga je tudi ureditev škofijskih mej in razširitev oblasti ljubljanske škofije nad vso deželo Kranjsko. Ljubljanski škof Karel Janez Herberstein je pripadal plemiški rodbini, ki je živela na sedanjem slovenskem Štajerskem v 15. stoletju. V lasti so imeli posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, med drugim grad Hrastovec ter radgonski in ptujski grad. Rodil se je leta 1719 v Gradcu.
Ker je v drugi polovici 19. stoletja združenje ljubiteljev in poklicnih glasbenikov »Filharmonična družba« v Ljubljani postajalo vse bolj nemško usmerjeno in je prenehalo podpirati razvoj narodno osamosvajajoče se slovenske glasbe, so na današnji dan pred 150-imi leti (1872.) v Ljubljani kot osrednjo slovensko glasbeno institucijo ustanovili »Glasbeno matico«. Zbirati je začela slovenske narodne pesmi in redno izdajati skladbe predvsem domačih avtorjev. To je spodbudno vplivalo na glasbeno ustvarjanje na Slovenskem ter na zbujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti, ki je takrat prevevalo vse politično in kulturno delovanje pri nas. Glasbena matica je odprla tudi svojo glasbeno šolo ter ustanovila pevski zbor, ki se je pod vodstvom Mateja Hubada dvignil na visoko raven in postal zgled slovenskim zborom na splošno. Po prvi svetovni vojni je Glasbena matica svoje delo uspešno nadaljevala: med drugim je leta 1919 ustanovila konservatorij in nato še Orkestralno društvo.
Radijska napovedovalka Ana Mlakar se je po študiju tehnike govora na akademiji za igralsko umetnost posvetila zvočni strani slovenske besede, sicer pa je bila ena naših prvih radijskih napovedovalk. Za mikrofonom ljubljanskega radia se je prvič oglasila leta 1945. Pozneje je kot mentorica vzgojila rodove radijskih napovedovalk in napovedovalcev, hkrati pa je bila tudi višja strokovna sodelavka za odrski govor na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Prisluhnimo odlomku njenih govornih vaj s kandidatko za napovedovalko. *Posnetek Oblikovanje in utrjevanje zvočne podobe slovenske besede je Ana Mlakar razširila še na druge slovenske radijske postaje, tudi na tržaško, in pozneje na televizijo. Rodila se je pred 100 leti (1922) v Slovenski Bistrici.
Leta 1941 so nemški okupatorji z železniške postaje v Slovenski Bistrici odpeljali prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo. V spomin na ta dogodek je današnji dan označen za dan slovenskih izgnancev. Nacisti so v okupirani Sloveniji že pred vojno zasnovali sistematično raznarodovalno politiko in natančen načrt za ponemčenje območja. Po tem načrtu je bil predviden izgon tretjine slovenskega prebivalstva iz zasedene Štajerske in Gorenjske, to znaša od 220 do 260 tisoč ljudi. Tako naj bi izgnali vse slovenske izobražence, ki so jih prepoznali kot nosilce narodne zavesti. Izgnali naj bi tudi vse prebivalstvo, ki se je na Štajersko in Gorenjsko naselilo po letu 1914, in vse, ki niso bili primerni za ponemčevanje, ter prebivalce mest in vasi s celotnih območij Posavja, Obsotelja, severne Dolenjske ter stokilometrskega pasu po dolžini in 25 kilometrov po širini ob tedanji nemško-italijanski okupacijski meji. Za izgon prebivalstva so odprli posebna zbirna središča, sprva v Mariboru, Celju in Šentvidu pri Ljubljani; od tam so potem izgnance v živinskih vagonih vozili v Srbijo, Bosno in Hercegovino in na Hrvaško.
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov