Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

01.09.2022

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas

  • Leta 1776 se je v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani rodil redovnik in homeopat Matevž Gradišek. Pripadal je redu usmiljenih bratov v Ljubljani. Nekaj let je študiral anatomijo in osteologijo na Spodnjem Avstrijskem in v Pragi, vendar študija ni dokončal. Nato je kot ranocelnik nadzdravnik delal v bolnišnici usmiljenih bratov v Ljubljani. Leta 1808 je ustanovil homeopatsko usmerjeno klinično šolo, ki naj bi bila tekmica Mediko-kirurškemu liceju. V obdobju epidemij med vojno je leta 1814 v hišah na Žabjaku v Ljubljani uredil zasilno bolnišnico za bolnike s tifusom, grižo in pegavico. V svoji hiši v Šmartnem pod Šmarno goro je Matevž Gradišek leta 1825 uredil homeopatsko ambulanto in lekarno. Zavzemanje za homeopatijo je privedlo do ostrih nasprotij z drugimi zdravniki. Del »hvaležnih pacientov« se je zanj zavzemal, manjši del meščanstva z zdravniki pa mu je kot zagrizenemu homeopatu nasprotoval.

 

  • Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne istega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.

 

  • Arhitekt Marko Župančič je leta 1938 diplomiral pri profesorju Jožetu Plečniku z nalogo Filharmonija na Dvornem trgu v Ljubljani. Po diplomi na ljubljanski univerzi je odšel na študijsko izpopolnjevanje v Pariz k svetovno znanima arhitektoma Le Corbusierju in Pierru Jeanneretu. Med italijansko okupacijo je bil kratko interniran v Gonarsu, med nemško okupacijo je bil znova zaprt v Ljubljani in poslan v Dachau, kjer je dočakal konec vojne. Po drugi svetovni vojni je vse do upokojitve leta 1974 delal v projektantskem podjetju Atelje za arhitekturo v Ljubljani. V njegovem arhitekturnem ustvarjanju v Ljubljani je izstopala stavba, ki se je imenovala Klub notranje uprave (kasneje Klub poslancev) zgrajena leta 1947. Stala je na križišču Puharjeve in Prešernove ceste, a so jo leta 1991 porušili zaradi zidave novega krila Narodne galerije. Župančič je v prvih dvajsetih letih po drugi svetovni vojni v Trbovljah zasnoval in izpeljal več kot dvajset projektov. Lahko bi rekli, da je bil v tistem času glavni (mestni) arhitekt naglo razvijajočega se mesta. Župančič je imel rad Trbovlje. Posebej so mu bili pri srcu rudarji, zaradi njihove narave dela. Najpomembnejša je stavba Delavskega doma v Trbovljah, ki jo je zasnoval v sodelovanju z arhitektom Otonom Gasparijem in slikarjem Marijem Pregljem. Njegov modernistični opus, ki je nastajal v obdobju povojne obnove, je poln prostorsko in simbolno označujočih domislic tako v detajlih kot tudi strukturah. Arhitekt Marko Župančič se je rodil leta 1914 v Ljubljani.

 

  • Nekaj minut po polnoči 1. septembra 1966 se je takratnemu Aerodromu Ljubljana približevalo letalo Bristol 175, britanske letalske družbe Britannia Airways, ki je bilo na čarterskem poletu med londonskim letališčem Luton in Brnikom. Zaradi napačno nastavljenega višinomera je med spuščanjem zadelo v drevesne krošnje in treščilo v gozd pri kraju Lahovče, dobre 3 kilometre pred letališčem. Umrlo je 98 od skupaj 110 potnikov in članov posadke. ele dve leti po nesreči je iz Londona prispelo uradno obvestilo, da je bil vzrok za napako pilotov napačen višinski izračun, zato je letalo začelo prezgodaj pristajati. To je bila najhujša letalska nesreča na Slovenskem.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

01.09.2022

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas

  • Leta 1776 se je v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani rodil redovnik in homeopat Matevž Gradišek. Pripadal je redu usmiljenih bratov v Ljubljani. Nekaj let je študiral anatomijo in osteologijo na Spodnjem Avstrijskem in v Pragi, vendar študija ni dokončal. Nato je kot ranocelnik nadzdravnik delal v bolnišnici usmiljenih bratov v Ljubljani. Leta 1808 je ustanovil homeopatsko usmerjeno klinično šolo, ki naj bi bila tekmica Mediko-kirurškemu liceju. V obdobju epidemij med vojno je leta 1814 v hišah na Žabjaku v Ljubljani uredil zasilno bolnišnico za bolnike s tifusom, grižo in pegavico. V svoji hiši v Šmartnem pod Šmarno goro je Matevž Gradišek leta 1825 uredil homeopatsko ambulanto in lekarno. Zavzemanje za homeopatijo je privedlo do ostrih nasprotij z drugimi zdravniki. Del »hvaležnih pacientov« se je zanj zavzemal, manjši del meščanstva z zdravniki pa mu je kot zagrizenemu homeopatu nasprotoval.

 

  • Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne istega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.

 

  • Arhitekt Marko Župančič je leta 1938 diplomiral pri profesorju Jožetu Plečniku z nalogo Filharmonija na Dvornem trgu v Ljubljani. Po diplomi na ljubljanski univerzi je odšel na študijsko izpopolnjevanje v Pariz k svetovno znanima arhitektoma Le Corbusierju in Pierru Jeanneretu. Med italijansko okupacijo je bil kratko interniran v Gonarsu, med nemško okupacijo je bil znova zaprt v Ljubljani in poslan v Dachau, kjer je dočakal konec vojne. Po drugi svetovni vojni je vse do upokojitve leta 1974 delal v projektantskem podjetju Atelje za arhitekturo v Ljubljani. V njegovem arhitekturnem ustvarjanju v Ljubljani je izstopala stavba, ki se je imenovala Klub notranje uprave (kasneje Klub poslancev) zgrajena leta 1947. Stala je na križišču Puharjeve in Prešernove ceste, a so jo leta 1991 porušili zaradi zidave novega krila Narodne galerije. Župančič je v prvih dvajsetih letih po drugi svetovni vojni v Trbovljah zasnoval in izpeljal več kot dvajset projektov. Lahko bi rekli, da je bil v tistem času glavni (mestni) arhitekt naglo razvijajočega se mesta. Župančič je imel rad Trbovlje. Posebej so mu bili pri srcu rudarji, zaradi njihove narave dela. Najpomembnejša je stavba Delavskega doma v Trbovljah, ki jo je zasnoval v sodelovanju z arhitektom Otonom Gasparijem in slikarjem Marijem Pregljem. Njegov modernistični opus, ki je nastajal v obdobju povojne obnove, je poln prostorsko in simbolno označujočih domislic tako v detajlih kot tudi strukturah. Arhitekt Marko Župančič se je rodil leta 1914 v Ljubljani.

 

  • Nekaj minut po polnoči 1. septembra 1966 se je takratnemu Aerodromu Ljubljana približevalo letalo Bristol 175, britanske letalske družbe Britannia Airways, ki je bilo na čarterskem poletu med londonskim letališčem Luton in Brnikom. Zaradi napačno nastavljenega višinomera je med spuščanjem zadelo v drevesne krošnje in treščilo v gozd pri kraju Lahovče, dobre 3 kilometre pred letališčem. Umrlo je 98 od skupaj 110 potnikov in članov posadke. ele dve leti po nesreči je iz Londona prispelo uradno obvestilo, da je bil vzrok za napako pilotov napačen višinski izračun, zato je letalo začelo prezgodaj pristajati. To je bila najhujša letalska nesreča na Slovenskem.


22.08.2024

22. avgust - Jernej Glančnik (1844) začetnik slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.08.2024

21. avgust - Veruška N., žrtev morskega psa pri Kraljevici (1934)

Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

20. avgust - pomen Videmskega sporazuma (1955)

Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

19. avgust - Vuhred – naša prva hidroelektrarna zgrajena brez tuje pomoči (1958)

Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

18. avgust - z balonom od Belgije do Goričkega (1934)

Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

17. avgust - Henrika Šantel (1874) emancipirana likovna umetnica

Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

16. avgust - Ljubljanska borza za blago in vrednote (1924)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

15. avgust - prvo spominsko znamenje v čast Josipu Jurčiču (1882)

Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

14. avgust - šesta slovenska čitalnica na Primorskem (1864)

»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

13. avgust - župan Gradca iz Slovenskih goric (1927)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

12. avgust - Ivan Cankar po ovadbi aretiran (1914)

Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

11. avgust - prvo srečanje pod mogočno Najevsko lipo (1991)

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

10. avgust - prihod največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz (1942)

Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

9. avgust - Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi (1797)

Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

8. avgust - hude poplave prizadele Slovenijo (1926)

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

7. avgust - Slavko Jan (1904) režiser enega od mejnikov v razvoju našega gledališča

Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

6. avgust - Janez Marolt (1943) zgodovinarjeva pot od antike do Homškega hriba

Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

5. avgust - pomen mesta Koper v 16. stoletju (1584)

Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

4. avgust - Manica Koman (1880) radijska pripovedovalka pravljic in zgodb

Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

3. avgust - »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« - Alojz Gradnik (1882)

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 4 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov