Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

08.09.2022

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?

  • Ko je Avstrija 12. avgusta 1813 napovedala vojno Ilirskim provincam pod francosko okupacijo, so bili obsežni vojaški spopadi tudi na območju Želodnika, Trzina in Mengša. Prav na mengeškem polju se je 8. septembra 1813 približno 7 tisoč francoskih vojakov spopadlo z avstrijsko armado. Francozi so bili poraženi. Na francoske vojne še danes spominja vojaški grob v bitki pri črnuškem mostu padlih Francozov. Imena hribov Straža, Tabor, Straški vrh, Stražni hrib in Lačenberg so po izročilu nastala zaradi francoske navzočnosti. Ko so leta 1929 v Ljubljani postavili Napoleonov spomenik, so vanj vgradili prah iz groba francoskega vojaka, ki ga je med oranjem našel kmet v bližini Ježe.

 

  • Pred 150-imi leti (1872) se je na Koroški Beli pri Jesenicah rodil zgodovinar Matko Potočnik. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, kot profesor pa poučeval na učiteljiščih v Mariboru, Idriji, Kranju, Ljubljani in Gospiču na Hrvaškem. Pisal je o gospodarski zgodovini in zgodovini Vojvodine Koroške in se uveljavil tudi pri narodnostnem delu med Slovenci na Koroškem. Po prvi svetovni vojni je Matko Potočnik kot izvedenec sodeloval v komisiji za razmejitev med Avstrijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

 

  • Z namenom, da se okupirana slovanska naroda v Italiji povežeta v boju proti fašizmu na Primorskem in v Istri, se je skupina primorskih Slovencev, ki so jo sestavljali Zorko Jelinčič, Dorče Sardoč, Jože Dekleva, Albert Rejec, Andrej Šavli in Jože Vadnjal, sestala na Nanosu sredi septembra, po nekaterih podatkih prav 8. septembra 1927, in tako postavila temelje organizacije TIGR – to je kratica za Trst, Istra, Gorica in Reka. Njeni člani so bili različno politično usmerjeni domoljubi. Vanjo se je vključila tudi skupina slovenskih domoljubov, ki je poizkušala doseči priključitev primorske k Jugoslaviji ob pomoči Velike Britanije; ta je bila tudi pobudnica tajnega Londonskega sporazuma, s katerim so Italiji za prestop k Antanti velikodušno ponudili tudi Primorsko. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Bojan Godeša. TIGR je bil prva protifašistična organizacija v Evropi, njegovo delovanje je zajelo prostor zahodne Slovenije do rapalske meje in hrvaško Istro. Tudi čas njegove ustanovitve ni naključje, saj je bila leta 1927 ukinjena slovenska in hrvaška društvena dejavnost, naslednje leto pa ji je sledila še prepoved izhajanja časopisja.

 

  • 8. septembra 1944 ob 11-ih dopoldne so letala ameriškega vojnega letalstva med Koprom in Izolo bombardirala ter potopila italijansko ladjo Rex. 269 metrov dolga in 40 metrov visoka ladja Rex, ponos italijanske mornarice, je bila večja od Titanika. Sidro z nje je danes spomenik v ljubljanskem parku Zvezda.

Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.

 


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

08.09.2022

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?

  • Ko je Avstrija 12. avgusta 1813 napovedala vojno Ilirskim provincam pod francosko okupacijo, so bili obsežni vojaški spopadi tudi na območju Želodnika, Trzina in Mengša. Prav na mengeškem polju se je 8. septembra 1813 približno 7 tisoč francoskih vojakov spopadlo z avstrijsko armado. Francozi so bili poraženi. Na francoske vojne še danes spominja vojaški grob v bitki pri črnuškem mostu padlih Francozov. Imena hribov Straža, Tabor, Straški vrh, Stražni hrib in Lačenberg so po izročilu nastala zaradi francoske navzočnosti. Ko so leta 1929 v Ljubljani postavili Napoleonov spomenik, so vanj vgradili prah iz groba francoskega vojaka, ki ga je med oranjem našel kmet v bližini Ježe.

 

  • Pred 150-imi leti (1872) se je na Koroški Beli pri Jesenicah rodil zgodovinar Matko Potočnik. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, kot profesor pa poučeval na učiteljiščih v Mariboru, Idriji, Kranju, Ljubljani in Gospiču na Hrvaškem. Pisal je o gospodarski zgodovini in zgodovini Vojvodine Koroške in se uveljavil tudi pri narodnostnem delu med Slovenci na Koroškem. Po prvi svetovni vojni je Matko Potočnik kot izvedenec sodeloval v komisiji za razmejitev med Avstrijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

 

  • Z namenom, da se okupirana slovanska naroda v Italiji povežeta v boju proti fašizmu na Primorskem in v Istri, se je skupina primorskih Slovencev, ki so jo sestavljali Zorko Jelinčič, Dorče Sardoč, Jože Dekleva, Albert Rejec, Andrej Šavli in Jože Vadnjal, sestala na Nanosu sredi septembra, po nekaterih podatkih prav 8. septembra 1927, in tako postavila temelje organizacije TIGR – to je kratica za Trst, Istra, Gorica in Reka. Njeni člani so bili različno politično usmerjeni domoljubi. Vanjo se je vključila tudi skupina slovenskih domoljubov, ki je poizkušala doseči priključitev primorske k Jugoslaviji ob pomoči Velike Britanije; ta je bila tudi pobudnica tajnega Londonskega sporazuma, s katerim so Italiji za prestop k Antanti velikodušno ponudili tudi Primorsko. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Bojan Godeša. TIGR je bil prva protifašistična organizacija v Evropi, njegovo delovanje je zajelo prostor zahodne Slovenije do rapalske meje in hrvaško Istro. Tudi čas njegove ustanovitve ni naključje, saj je bila leta 1927 ukinjena slovenska in hrvaška društvena dejavnost, naslednje leto pa ji je sledila še prepoved izhajanja časopisja.

 

  • 8. septembra 1944 ob 11-ih dopoldne so letala ameriškega vojnega letalstva med Koprom in Izolo bombardirala ter potopila italijansko ladjo Rex. 269 metrov dolga in 40 metrov visoka ladja Rex, ponos italijanske mornarice, je bila večja od Titanika. Sidro z nje je danes spomenik v ljubljanskem parku Zvezda.

Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.

 


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov