Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije

• Vesti o napadu Nemcev na udeležence občnega zbora Družbe svetega Cirila in Metoda na Ptuju 13. septembra 1908 so izzvale ogorčenje, zlasti v Ljubljani. Tako je bilo na današnji dan tistega leta v Ljubljani veliko protestno zborovanje. Po njem so se udeleženci napotili po ljubljanskih ulicah. Prodrli so do parka Zvezda in do Kazine, ki je bila zbirališče Nemcev in nemškutarjev. Ker so začeli na Kazini in na drugih nemških lokalih v mestu razbijati šipe, je deželna vlada žandarmeriji in vojaštvu ukazala, da posredujeta. Protinemške demonstracije pa so dosegle vrh 20. septembra zvečer. Takrat je namreč patrulja sedmih opitih vojakov streljala v množico protestnikov, zbranih v Zvezdi, in pri tem ubila dijaka Ivana Adamiča ter strojnika Narodne tiskarne Rudolfa Lundra. Ta dogodek je med slovenskimi prebivalci v Ljubljani zbudil hudo ogorčenje; v znak sožalja so naslednji dan izobesili črne zastave ter zahtevali, naj vse trgovine v Ljubljani dobijo slovenske napise, nemške pa odstranijo, saj »mora mesto že na zunaj kazati slovensko lice. Ne samo napisi raznih tvrdk, marveč tudi ulični napisi se morajo takoj zamenjati s samo slovenskimi. Ljubljana je slovenska!«.
• Leta 1837 se je v Šoštanju rodil poslanec politik, gospodarstvenik in pobudnik zadružništva Mihael Vošnjak. Po gimnaziji v Celju in v Gradcu je tam študiral tehniko in leta 1887 diplomiral na Dunaju. Že kot študenta so ga pritegnila narodno-gospodarska vprašanja, zato je poslušal tudi iz knjigovodstva, meničnega prava, kmetijstva in gozdarstva. Po diplomi je kot inženir deloval na železnici in v letih 1856–1858 sodeloval pri izgraditvi železniške proge Logatec–Postojna, zaslužen pa je za izgraditev železniške proge Celje–Velenje - Dravograd. Leta 1866 je bil med drugim načelnik železniške postaje v Pragerskem. Mihael Vošnjak velja za ustanovitelja hranilništva na Slovenskem. Prizadeval si je za močan denarni zavod v središču Spodnje Štajerske in je 1881 z rodoljubi ustanovil Celjsko posojilnico po zgledu Schulze-Delitzscheve hranilnice in posojilnice. Leta 1881 je po zgledu Schulze-Delitzscheve hranilnice in posojilnice ustanovil Celjsko posojilnico. Mihael Vošnjak pri svojem delu ni iskal osebnih koristi, saj je 30 let delal brezplačno – zgolj iz svojega lastnega idealizma. Ko mu je Zadružna zveza namenila enkratno odškodnino v višini 600 kron, je nagrado namenil celjski in mariborski dijaški kuhinji. Zastopal je tudi stališče, da mora biti politik in javni delavec gmotno neodvisen.
• Med pomembne ustanove slovenskega umetniškega življenja sodi tudi Narodna galerija. Kot društvo je bila ustanovljena leta 1918; njena takratna poglavitna naloga je bila zbirati starejša in novejša dela slovenske likovne umetnosti. Največ zaslug za ustanovitev te pomembne kulturne ustanove sta imela tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar in slikar Rihard Jakopič. Prvo zbirko je društvo postavilo že naslednje leto v petih sobah ljubljanske Kresije, prvo razstavo pa leta 1922 v prostorih tehniške srednje šole. Društvo je vsestransko zaživelo, ko se je Narodna galerija leta 1925 preselila v stavbo Narodnega doma ob sedanji Prešernovi cesti v Ljubljani. Po adaptaciji je bila decembra leta 1928 slavnostno odprta stalna zbirka, v katero so vključili tudi umetnine iz drugih zbirk.
• Na današnji dan leta 1975 je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za njenega prvega rektorja je bil imenovan dotedanji predstojnik združenja visokih in višjih šol doktor Vladimir Bračič. *Posnetek Pravno formalno je bila druga slovenska univerza ustanovljena že julija 1975, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi dotedanjih visokošolskih organizacij v Univerzo v Mariboru.

Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.