Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovniška skupnost lazaristov v Celju
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma
Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, imenovana pa je po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo na splošno, so lazaristi najprej prišli v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi. Na današnji dan pred 170 leti (1852.) so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe.
Slikarka Helena Vurnik je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila potem sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in od tedaj sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, še posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila pred 130 leti (1882.) na Dunaju.
Leta 1897 se je v Zamostecu pri Sodražici rodil kipar France Gorše. Njegov obsežni opus sestavljata cerkvena in posvetna plastika, predvsem portreti, akti in žanrski motivi. Dovršeno je obvladal materiale in tehnike, delal pa je v lesu, žgani glini, kamnu, bronu, z aluminijevimi žicami in bakru. V ustvarjalnem eksperimentiranju je odkril novo tehniko imenovano orešec. Leta 1936 je z urednikom Malešem soustanovil revijo Umetnost. V času 2. svet. vojne je v Ljubljani odprl privatno umetnostno šolo. Po vojni je najprej poučeval na slovenski gimnaziji v Trstu, nato pa je emigriral v ZDA , kjer je ostal 2 desetletji. Leta 1971 se je vrnil in v Svečah na Koroškem odprl atelje in stalno zbirko svojih del, ki jo je v oporoki zapustil Slovenskemu prosvetnemu društvu Kočna v Svečah. Kot odličen risar se je France Gorše ukvarjal tudi z lesorezom in knjižno ilustracijo.
26. septembra 1918 je bil v Narodnem domu v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Spodnjo Štajersko, ki je začel izvajati priprave na prevrat in priključitev Maribora k popolnoma samostojni, zunaj avstro-ogrske monarhije oblikovani državi habsburških južnih Slovanov. Ustanovljena je bila dober mesec potem, ko je bil 16. avgusta 1918 na sestanku slovenskih političnih strank v Ljubljani sprejet statut Narodnega sveta za Slovenijo in Istro. Predsedoval mu je tedanji vodilni slovenski politik in načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec. Z ustanovitvijo Narodnega sveta v Ljubljani je bilo oblikovano vrhovno politično predstavniško telo, ki je prevzelo vodenje ter opredelilo cilje slovenskega narodnega gibanja leta 1918. Dr. Anton Korošec jih je opredelil kot:
»… tiste državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi [in] so prešle za več kot tisoč let v tuje roke.« Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo.«
Odbor Narodnega sveta za Štajersko so sestavljali: predsednik dr. Karel Verstovšek, podpredsednik dr. Franjo Rosina, tajnik Franjo Voglar in blagajnik dr. Franc Kovačič.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovniška skupnost lazaristov v Celju
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma
Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, imenovana pa je po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo na splošno, so lazaristi najprej prišli v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi. Na današnji dan pred 170 leti (1852.) so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe.
Slikarka Helena Vurnik je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila potem sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in od tedaj sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, še posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila pred 130 leti (1882.) na Dunaju.
Leta 1897 se je v Zamostecu pri Sodražici rodil kipar France Gorše. Njegov obsežni opus sestavljata cerkvena in posvetna plastika, predvsem portreti, akti in žanrski motivi. Dovršeno je obvladal materiale in tehnike, delal pa je v lesu, žgani glini, kamnu, bronu, z aluminijevimi žicami in bakru. V ustvarjalnem eksperimentiranju je odkril novo tehniko imenovano orešec. Leta 1936 je z urednikom Malešem soustanovil revijo Umetnost. V času 2. svet. vojne je v Ljubljani odprl privatno umetnostno šolo. Po vojni je najprej poučeval na slovenski gimnaziji v Trstu, nato pa je emigriral v ZDA , kjer je ostal 2 desetletji. Leta 1971 se je vrnil in v Svečah na Koroškem odprl atelje in stalno zbirko svojih del, ki jo je v oporoki zapustil Slovenskemu prosvetnemu društvu Kočna v Svečah. Kot odličen risar se je France Gorše ukvarjal tudi z lesorezom in knjižno ilustracijo.
26. septembra 1918 je bil v Narodnem domu v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Spodnjo Štajersko, ki je začel izvajati priprave na prevrat in priključitev Maribora k popolnoma samostojni, zunaj avstro-ogrske monarhije oblikovani državi habsburških južnih Slovanov. Ustanovljena je bila dober mesec potem, ko je bil 16. avgusta 1918 na sestanku slovenskih političnih strank v Ljubljani sprejet statut Narodnega sveta za Slovenijo in Istro. Predsedoval mu je tedanji vodilni slovenski politik in načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec. Z ustanovitvijo Narodnega sveta v Ljubljani je bilo oblikovano vrhovno politično predstavniško telo, ki je prevzelo vodenje ter opredelilo cilje slovenskega narodnega gibanja leta 1918. Dr. Anton Korošec jih je opredelil kot:
»… tiste državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi [in] so prešle za več kot tisoč let v tuje roke.« Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo.«
Odbor Narodnega sveta za Štajersko so sestavljali: predsednik dr. Karel Verstovšek, podpredsednik dr. Franjo Rosina, tajnik Franjo Voglar in blagajnik dr. Franc Kovačič.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov