Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednja osebnost slovenske bibliografije
Martin Krpan za kavarno Emona
Od amaterskega odra do televizijske igre
Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po petindvajsetih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900. V njem poleg knjig opisuje še časopisje, muzikalije in zemljevide – skupaj obravnava kar približno pet tisoč bibliografskih enot. To je prva retrospektivna bibliografija v slovenščini in še danes velja za temeljni slovenski bibliografski vir. Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil 2. oktobra 1847 v Ivanjkovcih.
Slikar, restavrator, likovni kritik in publicist Čoro Škodlar se je slikarstva učil v ateljejih na Dunaju in v Münchnu. Do začetka druge svetovne vojne je bil zaposlen pri časniku “Jutro”. Leta 1943 je odšel k partizanom in med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po vojni je slikal in restavriral freske ter oljne slike. Njegovi motivi so bili predvsem krajine in vedute ter ljubljanski meščani in slovenski književniki. Za kavarno Emona v Ljubljani je naslikal veliko stensko kompozicijo Martin Krpan, ki pa je bila pri prezidavi sneta. Poleg likovnokritiških člankov ter recenzij razstav pisal še polemične članke o likovnem dogajanju pri nas ter esejistične zapise. Slikar, restavrator, likovni kritik in publicist Čoro Škodlar se je rodil pred 120 leti (1902) v Ljubljani.
Gledališki igralec in režiser Vladimir Skrbinšek je tako kot številni gledališki umetniki takratnih časov igralsko pot začel na amaterskem odru, leta 1923 pa se je zaposlil v Narodnem gledališču v Mariboru. *Posnetek Po okupaciji je odšel v ljubljansko Dramo in v njej ustvaril več vrhunskih likov v Shakespearjevih tragedijah, nato pa je do leta 1963 igral in režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem. Svoje poklicno delo je v tem gledališču sklenil leta 1983 z režijo Pigmaliona. Nekaj časa je vodil tudi igralsko družino pri Radiu Ljubljana in bil prepričljiv poustvarjalec v radijskih in televizijskih igrah. Vladimir Skrbinšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1971 pa Borštnikov prstan. Vladimir Skrbinšek se je rodil pred 120 leti (1902) v Ljubljani.
Za zidom sodnih zaporov v Mariboru so nacistični okupatorji med drugo svetovno vojno usmrtili 689 talk in talcev. Prav danes pa mineva 80 let (1942) od največje morije, ki so jo nemški nacisti zagrešil v enem samem dnevu na Slovenskem. Drugega oktobra 1942 so za zaporniškim zidom v Mariboru ustrelili 143 slovenskih domoljubov. Večinoma je šlo za sodelavce ali pripadnike odporniškega narodnoosvobodilnega gibanja. Ljudi, ki so bili usmrčeni, ni obsodilo nobeno sodišče, ampak je o njihovi usodi odločal komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem. Med skupno 1590 usmrčenimi na Štajerskem je bilo 82 žensk. Po narodnosti so bili večinoma Slovenci, po poklicu pa delavci, kmetje in obrtniki. Z odločbo o smrtni kazni so bili politični jetniki seznanjeni neposredno pred ustrelitvijo. V zadnjih trenutkih svojega življenja so lahko napisali poslovilna pisma svojim najdražjim. Po oktobru 1942 pa tudi to ni bilo več dovoljeno, zato so jih nekateri pisali na skrivaj.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Osrednja osebnost slovenske bibliografije
Martin Krpan za kavarno Emona
Od amaterskega odra do televizijske igre
Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po petindvajsetih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900. V njem poleg knjig opisuje še časopisje, muzikalije in zemljevide – skupaj obravnava kar približno pet tisoč bibliografskih enot. To je prva retrospektivna bibliografija v slovenščini in še danes velja za temeljni slovenski bibliografski vir. Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil 2. oktobra 1847 v Ivanjkovcih.
Slikar, restavrator, likovni kritik in publicist Čoro Škodlar se je slikarstva učil v ateljejih na Dunaju in v Münchnu. Do začetka druge svetovne vojne je bil zaposlen pri časniku “Jutro”. Leta 1943 je odšel k partizanom in med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po vojni je slikal in restavriral freske ter oljne slike. Njegovi motivi so bili predvsem krajine in vedute ter ljubljanski meščani in slovenski književniki. Za kavarno Emona v Ljubljani je naslikal veliko stensko kompozicijo Martin Krpan, ki pa je bila pri prezidavi sneta. Poleg likovnokritiških člankov ter recenzij razstav pisal še polemične članke o likovnem dogajanju pri nas ter esejistične zapise. Slikar, restavrator, likovni kritik in publicist Čoro Škodlar se je rodil pred 120 leti (1902) v Ljubljani.
Gledališki igralec in režiser Vladimir Skrbinšek je tako kot številni gledališki umetniki takratnih časov igralsko pot začel na amaterskem odru, leta 1923 pa se je zaposlil v Narodnem gledališču v Mariboru. *Posnetek Po okupaciji je odšel v ljubljansko Dramo in v njej ustvaril več vrhunskih likov v Shakespearjevih tragedijah, nato pa je do leta 1963 igral in režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem. Svoje poklicno delo je v tem gledališču sklenil leta 1983 z režijo Pigmaliona. Nekaj časa je vodil tudi igralsko družino pri Radiu Ljubljana in bil prepričljiv poustvarjalec v radijskih in televizijskih igrah. Vladimir Skrbinšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1971 pa Borštnikov prstan. Vladimir Skrbinšek se je rodil pred 120 leti (1902) v Ljubljani.
Za zidom sodnih zaporov v Mariboru so nacistični okupatorji med drugo svetovno vojno usmrtili 689 talk in talcev. Prav danes pa mineva 80 let (1942) od največje morije, ki so jo nemški nacisti zagrešil v enem samem dnevu na Slovenskem. Drugega oktobra 1942 so za zaporniškim zidom v Mariboru ustrelili 143 slovenskih domoljubov. Večinoma je šlo za sodelavce ali pripadnike odporniškega narodnoosvobodilnega gibanja. Ljudi, ki so bili usmrčeni, ni obsodilo nobeno sodišče, ampak je o njihovi usodi odločal komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem. Med skupno 1590 usmrčenimi na Štajerskem je bilo 82 žensk. Po narodnosti so bili večinoma Slovenci, po poklicu pa delavci, kmetje in obrtniki. Z odločbo o smrtni kazni so bili politični jetniki seznanjeni neposredno pred ustrelitvijo. V zadnjih trenutkih svojega življenja so lahko napisali poslovilna pisma svojim najdražjim. Po oktobru 1942 pa tudi to ni bilo več dovoljeno, zato so jih nekateri pisali na skrivaj.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov