Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski liberalni prvak
Za napredek kmetijskega šolstva
Libreto za Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
Politik in novinar Albert Kramer je filozofijo in pravo študiral v Gradcu in v Pragi in tam tudi doktoriral iz prava. Na novinarskem področju je bil leta 1920 soustanovitelj liberalnega časopisa "Jutro" in nato njegov direktor do leta 1943. Svojo politično pot je začel že pred letom 1914 kot eden izmed voditeljev liberalne narodnoradikalne mladine, štiri leta pozneje pa je bil med ustanovitelji liberalne Jugoslovanske demokratske stranke. Decembra leta 1918 je v prvi jugoslovanski vladi postal minister za konstituanto in izenačenje zakonov, v naslednjih vladah pa je bil minister za trgovino in industrijo, minister za zgradbe, za javna dela ter minister brez listnice. Od leta 1929 je bil nesporni slovenski liberalni prvak. Bil je odločen zagovornik jugoslovanskega nacionalnega integralizma in centralistične državne ureditve. Albert Kramer se je rodil pred 140 leti (1882.) v Trbovljah.
Živinorejskega strokovnjaka in šolnika Franceta Werniga je po šolanju na Češkem Narodna vlada Slovenije leta 1919 poslala v Velikovec. Tam je na kmetijski šoli vodil strokovne tečaje, po vrnitvi v Slovenijo pa je najprej poučeval na vinarski in srednji kmetijski šoli v Mariboru, nato pa je delal na banski upravi v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim ravnatelj in predavatelj strokovnih predmetov na novi slovenski kmetijski šoli v Podravljah blizu Beljaka. France Wernig je napisal več sto strokovnih in poljudnih člankov, največ o vinogradništvu, živinoreji, planšarstvu in izboljšanju posameznih lastnosti slovenskih avtohtonih pasem goveda, ovc in kokoši. France Wernig se je rodil leta 1894 v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu na Koroškem.
Skladatelj in pedagog Mihovil Logar je po študiju na praški glasbeni akademiji leta 1927 prispel v Beograd in začel delovati kot profesor v glasbeni šoli – sedanji glasbeni šoli Mokranjac. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1955 izbran za rednega profesorja kompozicije na glasbeni akademiji v Beogradu; tam je ostal do leta 1972. Že pred vojno – leta 1938 – je napisal libreto za farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski po Cankarjevi predlogi. Pripadal je tako imenovani praški šoli kompozicije, ki je imela pomemben vpliv na glasbeni razvoj v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Ustvaril je približno 200 različnih del, njegova »Pesem Beogradu« pa je bila desetletja avizo informativnih oddaj nekdanje Radiotelevizije Beograd.
Odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja je 6. oktobra 1975 po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8463 metrov visokega Makaluja – pete najvišje gore sveta – in s tem dosežkom postavila tedanjo Jugoslavijo oziroma Slovenijo na seznam himalajskih uspešnic. To je bil prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov. Vrh je doseglo sedem alpinistov: 6. oktobra Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon (brez uporabe dodatnega kisika, to je bil tedaj svetovni višinski rekord), 8. oktobra Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik ter dan pozneje še Janez Dovžan. Prvenstveni vzpon na Makalu je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma v svetovni alpinistični vrh. To je bila namreč šele tretja preplezana stena v Himalaji. Uspeh je vzbudil veliko pozornost; predsednik Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, saj je himalajizem v svoj krog prvič uvrstil tudi Jugoslavijo.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slovenski liberalni prvak
Za napredek kmetijskega šolstva
Libreto za Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
Politik in novinar Albert Kramer je filozofijo in pravo študiral v Gradcu in v Pragi in tam tudi doktoriral iz prava. Na novinarskem področju je bil leta 1920 soustanovitelj liberalnega časopisa "Jutro" in nato njegov direktor do leta 1943. Svojo politično pot je začel že pred letom 1914 kot eden izmed voditeljev liberalne narodnoradikalne mladine, štiri leta pozneje pa je bil med ustanovitelji liberalne Jugoslovanske demokratske stranke. Decembra leta 1918 je v prvi jugoslovanski vladi postal minister za konstituanto in izenačenje zakonov, v naslednjih vladah pa je bil minister za trgovino in industrijo, minister za zgradbe, za javna dela ter minister brez listnice. Od leta 1929 je bil nesporni slovenski liberalni prvak. Bil je odločen zagovornik jugoslovanskega nacionalnega integralizma in centralistične državne ureditve. Albert Kramer se je rodil pred 140 leti (1882.) v Trbovljah.
Živinorejskega strokovnjaka in šolnika Franceta Werniga je po šolanju na Češkem Narodna vlada Slovenije leta 1919 poslala v Velikovec. Tam je na kmetijski šoli vodil strokovne tečaje, po vrnitvi v Slovenijo pa je najprej poučeval na vinarski in srednji kmetijski šoli v Mariboru, nato pa je delal na banski upravi v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim ravnatelj in predavatelj strokovnih predmetov na novi slovenski kmetijski šoli v Podravljah blizu Beljaka. France Wernig je napisal več sto strokovnih in poljudnih člankov, največ o vinogradništvu, živinoreji, planšarstvu in izboljšanju posameznih lastnosti slovenskih avtohtonih pasem goveda, ovc in kokoši. France Wernig se je rodil leta 1894 v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu na Koroškem.
Skladatelj in pedagog Mihovil Logar je po študiju na praški glasbeni akademiji leta 1927 prispel v Beograd in začel delovati kot profesor v glasbeni šoli – sedanji glasbeni šoli Mokranjac. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1955 izbran za rednega profesorja kompozicije na glasbeni akademiji v Beogradu; tam je ostal do leta 1972. Že pred vojno – leta 1938 – je napisal libreto za farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski po Cankarjevi predlogi. Pripadal je tako imenovani praški šoli kompozicije, ki je imela pomemben vpliv na glasbeni razvoj v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Ustvaril je približno 200 različnih del, njegova »Pesem Beogradu« pa je bila desetletja avizo informativnih oddaj nekdanje Radiotelevizije Beograd.
Odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja je 6. oktobra 1975 po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8463 metrov visokega Makaluja – pete najvišje gore sveta – in s tem dosežkom postavila tedanjo Jugoslavijo oziroma Slovenijo na seznam himalajskih uspešnic. To je bil prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov. Vrh je doseglo sedem alpinistov: 6. oktobra Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon (brez uporabe dodatnega kisika, to je bil tedaj svetovni višinski rekord), 8. oktobra Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik ter dan pozneje še Janez Dovžan. Prvenstveni vzpon na Makalu je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma v svetovni alpinistični vrh. To je bila namreč šele tretja preplezana stena v Himalaji. Uspeh je vzbudil veliko pozornost; predsednik Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, saj je himalajizem v svoj krog prvič uvrstil tudi Jugoslavijo.
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov