Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

6. oktober - prvi YU in SLO vzpon na osemtisočaka

06.10.2022


Slovenski liberalni prvak

Za napredek kmetijskega šolstva

Libreto za Pohujšanje v dolini Šentflorjanski

Politik in novinar Albert Kramer je filozofijo in pravo študiral v Gradcu in v Pragi in tam tudi doktoriral iz prava. Na novinarskem področju je bil leta 1920 soustanovitelj liberalnega časopisa "Jutro" in nato njegov direktor do leta 1943. Svojo politično pot je začel že pred letom 1914 kot eden izmed voditeljev liberalne narodnoradikalne mladine, štiri leta pozneje pa je bil med ustanovitelji liberalne Jugoslovanske demokratske stranke. Decembra leta 1918 je v prvi jugoslovanski vladi postal minister za konstituanto in izenačenje zakonov, v naslednjih vladah pa je bil minister za trgovino in industrijo, minister za zgradbe, za javna dela ter minister brez listnice. Od leta 1929 je bil nesporni slovenski liberalni prvak. Bil je odločen zagovornik jugoslovanskega nacionalnega integralizma in centralistične državne ureditve. Albert Kramer se je rodil pred 140 leti (1882.) v Trbovljah.

 

Živinorejskega strokovnjaka in šolnika Franceta Werniga je po šolanju na Češkem Narodna vlada Slovenije leta 1919 poslala v Velikovec. Tam je na kmetijski šoli vodil strokovne tečaje, po vrnitvi v Slovenijo pa je najprej poučeval na vinarski in srednji kmetijski šoli v Mariboru, nato pa je delal na banski upravi v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim ravnatelj in predavatelj strokovnih predmetov na novi slovenski kmetijski šoli v Podravljah blizu Beljaka. France Wernig je napisal več sto strokovnih in poljudnih člankov, največ o vinogradništvu, živinoreji, planšarstvu in izboljšanju posameznih lastnosti slovenskih avtohtonih pasem goveda, ovc in kokoši. France Wernig se je rodil leta 1894 v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu na Koroškem.

 

Skladatelj in pedagog Mihovil Logar je po študiju na praški glasbeni akademiji leta 1927 prispel v Beograd in začel delovati kot profesor v glasbeni šoli – sedanji glasbeni šoli Mokranjac. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1955 izbran za rednega profesorja kompozicije na glasbeni akademiji v Beogradu; tam je ostal do leta 1972. Že pred vojno – leta 1938 – je napisal libreto za farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski po Cankarjevi predlogi. Pripadal je tako imenovani praški šoli kompozicije, ki je imela pomemben vpliv na glasbeni razvoj v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Ustvaril je približno 200 različnih del, njegova »Pesem Beogradu« pa je bila desetletja avizo informativnih oddaj nekdanje Radiotelevizije Beograd.

 

Odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja je 6. oktobra 1975 po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8463 metrov visokega Makaluja – pete najvišje gore sveta – in s tem dosežkom postavila tedanjo Jugoslavijo oziroma Slovenijo na seznam himalajskih uspešnic. To je bil prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov. Vrh je doseglo sedem alpinistov: 6. oktobra Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon (brez uporabe dodatnega kisika, to je bil tedaj svetovni višinski rekord), 8. oktobra Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik ter dan pozneje še Janez Dovžan. Prvenstveni vzpon na Makalu je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma v svetovni alpinistični vrh. To je bila namreč šele tretja preplezana stena v Himalaji. Uspeh je vzbudil veliko pozornost; predsednik Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, saj je himalajizem v svoj krog prvič uvrstil tudi Jugoslavijo.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

6. oktober - prvi YU in SLO vzpon na osemtisočaka

06.10.2022


Slovenski liberalni prvak

Za napredek kmetijskega šolstva

Libreto za Pohujšanje v dolini Šentflorjanski

Politik in novinar Albert Kramer je filozofijo in pravo študiral v Gradcu in v Pragi in tam tudi doktoriral iz prava. Na novinarskem področju je bil leta 1920 soustanovitelj liberalnega časopisa "Jutro" in nato njegov direktor do leta 1943. Svojo politično pot je začel že pred letom 1914 kot eden izmed voditeljev liberalne narodnoradikalne mladine, štiri leta pozneje pa je bil med ustanovitelji liberalne Jugoslovanske demokratske stranke. Decembra leta 1918 je v prvi jugoslovanski vladi postal minister za konstituanto in izenačenje zakonov, v naslednjih vladah pa je bil minister za trgovino in industrijo, minister za zgradbe, za javna dela ter minister brez listnice. Od leta 1929 je bil nesporni slovenski liberalni prvak. Bil je odločen zagovornik jugoslovanskega nacionalnega integralizma in centralistične državne ureditve. Albert Kramer se je rodil pred 140 leti (1882.) v Trbovljah.

 

Živinorejskega strokovnjaka in šolnika Franceta Werniga je po šolanju na Češkem Narodna vlada Slovenije leta 1919 poslala v Velikovec. Tam je na kmetijski šoli vodil strokovne tečaje, po vrnitvi v Slovenijo pa je najprej poučeval na vinarski in srednji kmetijski šoli v Mariboru, nato pa je delal na banski upravi v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim ravnatelj in predavatelj strokovnih predmetov na novi slovenski kmetijski šoli v Podravljah blizu Beljaka. France Wernig je napisal več sto strokovnih in poljudnih člankov, največ o vinogradništvu, živinoreji, planšarstvu in izboljšanju posameznih lastnosti slovenskih avtohtonih pasem goveda, ovc in kokoši. France Wernig se je rodil leta 1894 v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu na Koroškem.

 

Skladatelj in pedagog Mihovil Logar je po študiju na praški glasbeni akademiji leta 1927 prispel v Beograd in začel delovati kot profesor v glasbeni šoli – sedanji glasbeni šoli Mokranjac. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1955 izbran za rednega profesorja kompozicije na glasbeni akademiji v Beogradu; tam je ostal do leta 1972. Že pred vojno – leta 1938 – je napisal libreto za farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski po Cankarjevi predlogi. Pripadal je tako imenovani praški šoli kompozicije, ki je imela pomemben vpliv na glasbeni razvoj v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Ustvaril je približno 200 različnih del, njegova »Pesem Beogradu« pa je bila desetletja avizo informativnih oddaj nekdanje Radiotelevizije Beograd.

 

Odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja je 6. oktobra 1975 po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8463 metrov visokega Makaluja – pete najvišje gore sveta – in s tem dosežkom postavila tedanjo Jugoslavijo oziroma Slovenijo na seznam himalajskih uspešnic. To je bil prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov. Vrh je doseglo sedem alpinistov: 6. oktobra Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon (brez uporabe dodatnega kisika, to je bil tedaj svetovni višinski rekord), 8. oktobra Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik ter dan pozneje še Janez Dovžan. Prvenstveni vzpon na Makalu je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma v svetovni alpinistični vrh. To je bila namreč šele tretja preplezana stena v Himalaji. Uspeh je vzbudil veliko pozornost; predsednik Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, saj je himalajizem v svoj krog prvič uvrstil tudi Jugoslavijo.


31.05.2024

3. junij - kdo so bili »meksikajnarji« ? (1864)

Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

2. junij - Vladimir Kos in prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem (1924)

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

1. junij - Ivan Vurnik, dosledni zagovornik funkcionalne arhitekture (1884)

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

31. maj - Erazem Gorše in Slovenski narodni muzej v Clevelandu (1894)

Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

30. maj - tromejnik med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko (1924)

Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

29. maj - šest dni Murske republike (1919)

Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

28. maj - Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko (1903)

Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

27. maj - igralec Janez Škof, mojster odrskega razvedrila (1924)

Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

26.maj - Vanek Šiftar, pionir preučevanja romske skupnosti v Prekmurju (1919)

Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 8 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov