Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski liberalni prvak
Za napredek kmetijskega šolstva
Libreto za Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
Politik in novinar Albert Kramer je filozofijo in pravo študiral v Gradcu in v Pragi in tam tudi doktoriral iz prava. Na novinarskem področju je bil leta 1920 soustanovitelj liberalnega časopisa "Jutro" in nato njegov direktor do leta 1943. Svojo politično pot je začel že pred letom 1914 kot eden izmed voditeljev liberalne narodnoradikalne mladine, štiri leta pozneje pa je bil med ustanovitelji liberalne Jugoslovanske demokratske stranke. Decembra leta 1918 je v prvi jugoslovanski vladi postal minister za konstituanto in izenačenje zakonov, v naslednjih vladah pa je bil minister za trgovino in industrijo, minister za zgradbe, za javna dela ter minister brez listnice. Od leta 1929 je bil nesporni slovenski liberalni prvak. Bil je odločen zagovornik jugoslovanskega nacionalnega integralizma in centralistične državne ureditve. Albert Kramer se je rodil pred 140 leti (1882.) v Trbovljah.
Živinorejskega strokovnjaka in šolnika Franceta Werniga je po šolanju na Češkem Narodna vlada Slovenije leta 1919 poslala v Velikovec. Tam je na kmetijski šoli vodil strokovne tečaje, po vrnitvi v Slovenijo pa je najprej poučeval na vinarski in srednji kmetijski šoli v Mariboru, nato pa je delal na banski upravi v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim ravnatelj in predavatelj strokovnih predmetov na novi slovenski kmetijski šoli v Podravljah blizu Beljaka. France Wernig je napisal več sto strokovnih in poljudnih člankov, največ o vinogradništvu, živinoreji, planšarstvu in izboljšanju posameznih lastnosti slovenskih avtohtonih pasem goveda, ovc in kokoši. France Wernig se je rodil leta 1894 v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu na Koroškem.
Skladatelj in pedagog Mihovil Logar je po študiju na praški glasbeni akademiji leta 1927 prispel v Beograd in začel delovati kot profesor v glasbeni šoli – sedanji glasbeni šoli Mokranjac. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1955 izbran za rednega profesorja kompozicije na glasbeni akademiji v Beogradu; tam je ostal do leta 1972. Že pred vojno – leta 1938 – je napisal libreto za farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski po Cankarjevi predlogi. Pripadal je tako imenovani praški šoli kompozicije, ki je imela pomemben vpliv na glasbeni razvoj v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Ustvaril je približno 200 različnih del, njegova »Pesem Beogradu« pa je bila desetletja avizo informativnih oddaj nekdanje Radiotelevizije Beograd.
Odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja je 6. oktobra 1975 po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8463 metrov visokega Makaluja – pete najvišje gore sveta – in s tem dosežkom postavila tedanjo Jugoslavijo oziroma Slovenijo na seznam himalajskih uspešnic. To je bil prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov. Vrh je doseglo sedem alpinistov: 6. oktobra Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon (brez uporabe dodatnega kisika, to je bil tedaj svetovni višinski rekord), 8. oktobra Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik ter dan pozneje še Janez Dovžan. Prvenstveni vzpon na Makalu je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma v svetovni alpinistični vrh. To je bila namreč šele tretja preplezana stena v Himalaji. Uspeh je vzbudil veliko pozornost; predsednik Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, saj je himalajizem v svoj krog prvič uvrstil tudi Jugoslavijo.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slovenski liberalni prvak
Za napredek kmetijskega šolstva
Libreto za Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
Politik in novinar Albert Kramer je filozofijo in pravo študiral v Gradcu in v Pragi in tam tudi doktoriral iz prava. Na novinarskem področju je bil leta 1920 soustanovitelj liberalnega časopisa "Jutro" in nato njegov direktor do leta 1943. Svojo politično pot je začel že pred letom 1914 kot eden izmed voditeljev liberalne narodnoradikalne mladine, štiri leta pozneje pa je bil med ustanovitelji liberalne Jugoslovanske demokratske stranke. Decembra leta 1918 je v prvi jugoslovanski vladi postal minister za konstituanto in izenačenje zakonov, v naslednjih vladah pa je bil minister za trgovino in industrijo, minister za zgradbe, za javna dela ter minister brez listnice. Od leta 1929 je bil nesporni slovenski liberalni prvak. Bil je odločen zagovornik jugoslovanskega nacionalnega integralizma in centralistične državne ureditve. Albert Kramer se je rodil pred 140 leti (1882.) v Trbovljah.
Živinorejskega strokovnjaka in šolnika Franceta Werniga je po šolanju na Češkem Narodna vlada Slovenije leta 1919 poslala v Velikovec. Tam je na kmetijski šoli vodil strokovne tečaje, po vrnitvi v Slovenijo pa je najprej poučeval na vinarski in srednji kmetijski šoli v Mariboru, nato pa je delal na banski upravi v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim ravnatelj in predavatelj strokovnih predmetov na novi slovenski kmetijski šoli v Podravljah blizu Beljaka. France Wernig je napisal več sto strokovnih in poljudnih člankov, največ o vinogradništvu, živinoreji, planšarstvu in izboljšanju posameznih lastnosti slovenskih avtohtonih pasem goveda, ovc in kokoši. France Wernig se je rodil leta 1894 v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu na Koroškem.
Skladatelj in pedagog Mihovil Logar je po študiju na praški glasbeni akademiji leta 1927 prispel v Beograd in začel delovati kot profesor v glasbeni šoli – sedanji glasbeni šoli Mokranjac. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1955 izbran za rednega profesorja kompozicije na glasbeni akademiji v Beogradu; tam je ostal do leta 1972. Že pred vojno – leta 1938 – je napisal libreto za farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski po Cankarjevi predlogi. Pripadal je tako imenovani praški šoli kompozicije, ki je imela pomemben vpliv na glasbeni razvoj v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Ustvaril je približno 200 različnih del, njegova »Pesem Beogradu« pa je bila desetletja avizo informativnih oddaj nekdanje Radiotelevizije Beograd.
Odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja je 6. oktobra 1975 po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8463 metrov visokega Makaluja – pete najvišje gore sveta – in s tem dosežkom postavila tedanjo Jugoslavijo oziroma Slovenijo na seznam himalajskih uspešnic. To je bil prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov. Vrh je doseglo sedem alpinistov: 6. oktobra Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon (brez uporabe dodatnega kisika, to je bil tedaj svetovni višinski rekord), 8. oktobra Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik ter dan pozneje še Janez Dovžan. Prvenstveni vzpon na Makalu je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma v svetovni alpinistični vrh. To je bila namreč šele tretja preplezana stena v Himalaji. Uspeh je vzbudil veliko pozornost; predsednik Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, saj je himalajizem v svoj krog prvič uvrstil tudi Jugoslavijo.
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov