Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto
Tretji žalostni transport iz Celja
Prva Slovenka in trinajsta ženska na strehi sveta
Strokovnjak carinske službe Just Piščanec je po gimnaziji v Trstu postal carinski pripravnik in pozneje kontrolor v Gorici. Ob vzpostavitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko carinsko uradovanje in potem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev organiziral carinsko službo in finančno stražo. Strokovnost mu je omogočila, da je postal glavni državni revizor generalne direkcije carin v Beogradu, ki je slovel kot oster nasprotnik precej razrasle korupcije v carinskem sektorju. Just Piščanec se je rodil leta 1865 v kraju Piščanci pod Opčinami pri Trstu.
Gledališki igralec Maks Bajc je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. *Posnetek Tako je Maks Bajc prebral odlomek iz radijske igre Matjaža Kmecla: Samota velikega teatra. Rodil se je leta 1919 v Ljubljani.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra pred 80-imi leti (1942) iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Danes praznujemo dve okrogli obletnici slovenskih dosežkov, povezanih z najvišjo goro sveta. Leta 1990 sta na »streho sveta« stopila Marija in Andrej Štremfelj. S tem sta postala prvi zakonski par, ki je osvojil Mount Everest. Za Andreja Štremflja je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro, prvič se je nanjo povzpel leta 1979, ko sta bila z Nejcem Zaplotnikom prva Slovenca na vrhu najvišje gore sveta. Marija Štremfelj se je tedaj prvič povzpela na himalajskega očaka in postala 13. ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Prav tako je bila šele tretja Evropejka in je še danes edina Slovenka s tem dosežkom. Točno deset let za njima se je na vrh Mount Everesta povzpel tudi Davo Karničar, bil je prvi, ki se je potem z vrha spustil na smučeh. Njegov spust je trajal približno pet ur. To pa ni bil njegov prvi smučarski spust s kakega osemtisočaka, že pet let prej sta z bratom Drejcem kot prva smučala z Anapurne. V naslednjih šestih letih se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto
Tretji žalostni transport iz Celja
Prva Slovenka in trinajsta ženska na strehi sveta
Strokovnjak carinske službe Just Piščanec je po gimnaziji v Trstu postal carinski pripravnik in pozneje kontrolor v Gorici. Ob vzpostavitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko carinsko uradovanje in potem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev organiziral carinsko službo in finančno stražo. Strokovnost mu je omogočila, da je postal glavni državni revizor generalne direkcije carin v Beogradu, ki je slovel kot oster nasprotnik precej razrasle korupcije v carinskem sektorju. Just Piščanec se je rodil leta 1865 v kraju Piščanci pod Opčinami pri Trstu.
Gledališki igralec Maks Bajc je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. *Posnetek Tako je Maks Bajc prebral odlomek iz radijske igre Matjaža Kmecla: Samota velikega teatra. Rodil se je leta 1919 v Ljubljani.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra pred 80-imi leti (1942) iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Danes praznujemo dve okrogli obletnici slovenskih dosežkov, povezanih z najvišjo goro sveta. Leta 1990 sta na »streho sveta« stopila Marija in Andrej Štremfelj. S tem sta postala prvi zakonski par, ki je osvojil Mount Everest. Za Andreja Štremflja je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro, prvič se je nanjo povzpel leta 1979, ko sta bila z Nejcem Zaplotnikom prva Slovenca na vrhu najvišje gore sveta. Marija Štremfelj se je tedaj prvič povzpela na himalajskega očaka in postala 13. ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Prav tako je bila šele tretja Evropejka in je še danes edina Slovenka s tem dosežkom. Točno deset let za njima se je na vrh Mount Everesta povzpel tudi Davo Karničar, bil je prvi, ki se je potem z vrha spustil na smučeh. Njegov spust je trajal približno pet ur. To pa ni bil njegov prvi smučarski spust s kakega osemtisočaka, že pet let prej sta z bratom Drejcem kot prva smučala z Anapurne. V naslednjih šestih letih se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov