Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto
Tretji žalostni transport iz Celja
Prva Slovenka in trinajsta ženska na strehi sveta
Strokovnjak carinske službe Just Piščanec je po gimnaziji v Trstu postal carinski pripravnik in pozneje kontrolor v Gorici. Ob vzpostavitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko carinsko uradovanje in potem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev organiziral carinsko službo in finančno stražo. Strokovnost mu je omogočila, da je postal glavni državni revizor generalne direkcije carin v Beogradu, ki je slovel kot oster nasprotnik precej razrasle korupcije v carinskem sektorju. Just Piščanec se je rodil leta 1865 v kraju Piščanci pod Opčinami pri Trstu.
Gledališki igralec Maks Bajc je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. *Posnetek Tako je Maks Bajc prebral odlomek iz radijske igre Matjaža Kmecla: Samota velikega teatra. Rodil se je leta 1919 v Ljubljani.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra pred 80-imi leti (1942) iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Danes praznujemo dve okrogli obletnici slovenskih dosežkov, povezanih z najvišjo goro sveta. Leta 1990 sta na »streho sveta« stopila Marija in Andrej Štremfelj. S tem sta postala prvi zakonski par, ki je osvojil Mount Everest. Za Andreja Štremflja je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro, prvič se je nanjo povzpel leta 1979, ko sta bila z Nejcem Zaplotnikom prva Slovenca na vrhu najvišje gore sveta. Marija Štremfelj se je tedaj prvič povzpela na himalajskega očaka in postala 13. ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Prav tako je bila šele tretja Evropejka in je še danes edina Slovenka s tem dosežkom. Točno deset let za njima se je na vrh Mount Everesta povzpel tudi Davo Karničar, bil je prvi, ki se je potem z vrha spustil na smučeh. Njegov spust je trajal približno pet ur. To pa ni bil njegov prvi smučarski spust s kakega osemtisočaka, že pet let prej sta z bratom Drejcem kot prva smučala z Anapurne. V naslednjih šestih letih se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto
Tretji žalostni transport iz Celja
Prva Slovenka in trinajsta ženska na strehi sveta
Strokovnjak carinske službe Just Piščanec je po gimnaziji v Trstu postal carinski pripravnik in pozneje kontrolor v Gorici. Ob vzpostavitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko carinsko uradovanje in potem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev organiziral carinsko službo in finančno stražo. Strokovnost mu je omogočila, da je postal glavni državni revizor generalne direkcije carin v Beogradu, ki je slovel kot oster nasprotnik precej razrasle korupcije v carinskem sektorju. Just Piščanec se je rodil leta 1865 v kraju Piščanci pod Opčinami pri Trstu.
Gledališki igralec Maks Bajc je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. *Posnetek Tako je Maks Bajc prebral odlomek iz radijske igre Matjaža Kmecla: Samota velikega teatra. Rodil se je leta 1919 v Ljubljani.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra pred 80-imi leti (1942) iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Danes praznujemo dve okrogli obletnici slovenskih dosežkov, povezanih z najvišjo goro sveta. Leta 1990 sta na »streho sveta« stopila Marija in Andrej Štremfelj. S tem sta postala prvi zakonski par, ki je osvojil Mount Everest. Za Andreja Štremflja je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro, prvič se je nanjo povzpel leta 1979, ko sta bila z Nejcem Zaplotnikom prva Slovenca na vrhu najvišje gore sveta. Marija Štremfelj se je tedaj prvič povzpela na himalajskega očaka in postala 13. ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Prav tako je bila šele tretja Evropejka in je še danes edina Slovenka s tem dosežkom. Točno deset let za njima se je na vrh Mount Everesta povzpel tudi Davo Karničar, bil je prvi, ki se je potem z vrha spustil na smučeh. Njegov spust je trajal približno pet ur. To pa ni bil njegov prvi smučarski spust s kakega osemtisočaka, že pet let prej sta z bratom Drejcem kot prva smučala z Anapurne. V naslednjih šestih letih se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov