Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika
Minister v dunajski vladi
Pika Nogavička spregovori slovensko
Tiskar in knjigár Dragotin Hribar se je tiskarstva učil pri uglednem ljubljanskem tiskarju Blazniku, na Dunaju pa je končal še Višjo trgovsko šolo. Pozneje je vodil ljubljansko Narodno tiskarno. Leta 1890 se je preselil v Celje, kjer je leto pozneje ustanovil lastno tiskarno. Njegov prihod je poživil kulturno in politično delo celjskih Slovencev, saj so bile v Hribarjevi tiskarni kmalu natisnjene prve knjige v slovenščini, leta 1891 pa je začel izdajati tudi Domovino, političen časnik za spodnještajerske Slovence in vsako leto tudi priljubljeni Ilustrovani narodni koledar. To je bilo v času ostrih slovensko-nemških nacionalnih sporov na Spodnjem Štajerskem zelo pomembno delo, Hribar pa se je uveljavil tudi kot odličen govornik na političnih zborovanjih in zastopnik narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi nesoglasij s celjskimi Slovenci se je leta 1902 vrnil v Ljubljano in se usmeril v podjetništvo. Tako je po prvi svetovni vojni od avstrijske države je odkupil delnice dolenjskih železnic in jih obvaroval pred tujimi vplivi, bil je predsednik Kranjske hranilnice, soustanovitelj Zveze industrialcev, nadzorni član Narodne banke v Beogradu ter pred 100 leti (1922) ustanovitelj in pozneje predsednik Ljubljanske borze. Dragotin Hribar se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.
Pravnik Ivan Žolger je po osnovni šoli v Slovenski Bistrici in gimnaziji v Mariboru odšel študirat v Gradec in Pariz. Leta 1895 je v Gradcu promoviral »sub auspiciis imperatoris« – kot odličnjak pod pokroviteljstvom cesarja. Z vrhunskim pravnim pristopom do dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je zato postal član prestolonaslednikovega belvederskega kroga, ki je koval načrte za prihodnjo ureditev monarhije, ko bi ostarelega cesarja Franca Jožefa nadomestil prav Franc Ferdinand. Sledil je sarajevski atentat, dr. Ivan Žolger pa je leta 1917 postal prvi minister slovenskega rodu v avstrijski vladi, in sicer minister brez listnice z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije v uradniški vladi Ernsta Seidlerja. Po razpadu je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je nato to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Tam je bilo pomembno tudi njegovo prizadevanje v času, ko je Italija po posredovanju Dunaja zahtevala plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. *Posnetek *//* Je povedal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Pravnik Ivan Žolger se je rodil leta 1867 na Devini pri Slovenski Bistrici.
Mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk je leta 1935 iz pedagogike in psihologije diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, štiri leta pozneje pa doktorirala iz pedagogike. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Osvobodilne fronte sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, od leta 1949 do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga. Skoraj vsa njena dela so namenjena otrokom – njena osrednja tema je bil doživljajski svet sodobnega otroka. V slovenščino je prevedla tudi nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Tako je »v slovenščino pripeljala« tudi Piko Nogavičko. Kristina Brenkova – rodila se je leta 1911 v Horjulu – je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo in bila leta 2000 uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.
Po tistem, ko je častnik, plemič in pisatelj Robert Baden-Powell leta 1907 na otoku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je v skavtsko življenje vpeljal dvajset fantov, se je njegova zamisel kmalu razširila tudi v okolje podonavske monarhije in njenih slovenskih dežel. Tako je bil prvi shod poljskih in avstrijskih skavtov v Ljubljani že leta 1913. Prva skavtska organizacija pri nas pa je bila pod vodstvom Franca Pintarja ustanovljena 22. oktobra pred 100 leti (1922). Gibanje je pritegnilo in že naslednje leto so se skupine povezale v tako imenovano Župo skavtov v Sloveniji. Ta je poleti 1923 v Kamniški Bistrici organizirala prvi slovenski skavtski tabor.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika
Minister v dunajski vladi
Pika Nogavička spregovori slovensko
Tiskar in knjigár Dragotin Hribar se je tiskarstva učil pri uglednem ljubljanskem tiskarju Blazniku, na Dunaju pa je končal še Višjo trgovsko šolo. Pozneje je vodil ljubljansko Narodno tiskarno. Leta 1890 se je preselil v Celje, kjer je leto pozneje ustanovil lastno tiskarno. Njegov prihod je poživil kulturno in politično delo celjskih Slovencev, saj so bile v Hribarjevi tiskarni kmalu natisnjene prve knjige v slovenščini, leta 1891 pa je začel izdajati tudi Domovino, političen časnik za spodnještajerske Slovence in vsako leto tudi priljubljeni Ilustrovani narodni koledar. To je bilo v času ostrih slovensko-nemških nacionalnih sporov na Spodnjem Štajerskem zelo pomembno delo, Hribar pa se je uveljavil tudi kot odličen govornik na političnih zborovanjih in zastopnik narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi nesoglasij s celjskimi Slovenci se je leta 1902 vrnil v Ljubljano in se usmeril v podjetništvo. Tako je po prvi svetovni vojni od avstrijske države je odkupil delnice dolenjskih železnic in jih obvaroval pred tujimi vplivi, bil je predsednik Kranjske hranilnice, soustanovitelj Zveze industrialcev, nadzorni član Narodne banke v Beogradu ter pred 100 leti (1922) ustanovitelj in pozneje predsednik Ljubljanske borze. Dragotin Hribar se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.
Pravnik Ivan Žolger je po osnovni šoli v Slovenski Bistrici in gimnaziji v Mariboru odšel študirat v Gradec in Pariz. Leta 1895 je v Gradcu promoviral »sub auspiciis imperatoris« – kot odličnjak pod pokroviteljstvom cesarja. Z vrhunskim pravnim pristopom do dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je zato postal član prestolonaslednikovega belvederskega kroga, ki je koval načrte za prihodnjo ureditev monarhije, ko bi ostarelega cesarja Franca Jožefa nadomestil prav Franc Ferdinand. Sledil je sarajevski atentat, dr. Ivan Žolger pa je leta 1917 postal prvi minister slovenskega rodu v avstrijski vladi, in sicer minister brez listnice z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije v uradniški vladi Ernsta Seidlerja. Po razpadu je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je nato to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Tam je bilo pomembno tudi njegovo prizadevanje v času, ko je Italija po posredovanju Dunaja zahtevala plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. *Posnetek *//* Je povedal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Pravnik Ivan Žolger se je rodil leta 1867 na Devini pri Slovenski Bistrici.
Mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk je leta 1935 iz pedagogike in psihologije diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, štiri leta pozneje pa doktorirala iz pedagogike. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Osvobodilne fronte sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, od leta 1949 do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga. Skoraj vsa njena dela so namenjena otrokom – njena osrednja tema je bil doživljajski svet sodobnega otroka. V slovenščino je prevedla tudi nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Tako je »v slovenščino pripeljala« tudi Piko Nogavičko. Kristina Brenkova – rodila se je leta 1911 v Horjulu – je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo in bila leta 2000 uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.
Po tistem, ko je častnik, plemič in pisatelj Robert Baden-Powell leta 1907 na otoku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je v skavtsko življenje vpeljal dvajset fantov, se je njegova zamisel kmalu razširila tudi v okolje podonavske monarhije in njenih slovenskih dežel. Tako je bil prvi shod poljskih in avstrijskih skavtov v Ljubljani že leta 1913. Prva skavtska organizacija pri nas pa je bila pod vodstvom Franca Pintarja ustanovljena 22. oktobra pred 100 leti (1922). Gibanje je pritegnilo in že naslednje leto so se skupine povezale v tako imenovano Župo skavtov v Sloveniji. Ta je poleti 1923 v Kamniški Bistrici organizirala prvi slovenski skavtski tabor.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov