Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boljši prevajalec kot pesnik
Začetki narodnega doma v Trstu
Naj športnik Slovenije vseh časov
Pesnik, dramatik in prevajalec Anton Funtek je bil v letih od 1891 do 1894 urednik Ljubljanskega zvona, nato pa do leta 1918 tedanjega Laibacher Zeitunga. Bil je učitelj na številnih slovenskih šolah in tudi profesor na ljubljanskem učiteljišču. Kot pesnik je pripadal formalistični pesniški šoli, ki so jo člani moderne zavračali, saj so pogrešali "gorak čut in živo barvo". Njegova zbirka meditativne lirike Izbrane pesmi je doživela odpor – predvsem pri predstavnikih moderne, pomembnejši kot pesnik in dramatik pa je bil Funtek kot prevajalec, zlasti Shakespearjevega Kralja Leara, 1. dela Goethejevega Fausta in Hauptmannovega Potopljenega zvona. Anton Funtek se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.
Leta 1900 so predstavniki tržaških Slovencev prejeli odobrena pravila Društva Narodni dom, ki je takoj začelo priprave na graditev osrednjega kulturnega središča v mestu, kakršnega so tedaj že imela nekatera druga mesta na slovenskem etničnem ozemlju. Za uresničitev projekta, ki so ga zaupali arhitektu Maksu Fabianiju, so zbirali sredstva na političnih shodih in prireditvah. Tržaška posojilnica in hranilnica je kupila parcelo in pred 120 leti (1902) so se začela dela, ki so se končala dve leti pozneje. Dograditev je bila velik dogodek za tržaške Slovence, vendar osrednje manifestacije in slovesnega odprtja niso pripravili. Od avgusta 1904 so se zvrstila odprtja posameznih delov doma. Tako se je 24. avgusta vselila v svoje prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, lastnica stavbe. 12. oktobra je bilo odprtje hotela, restavracije in kavarne. 10. decembra je sledilo odprtje prostorov Slovanske čitalnice in 15. decembra še velike dvorane. 13. julija 1920 so Narodni dom požgale italijanske fašistične in nacionalistične skupine. Stavbo so bili pozneje prisiljeni prodati. Italijanska vlada je z dekretom slovenski narodni skupnosti vrnila Narodni dom v Trstu. To se je zgodilo dobro leto po podpisu memoranduma, s katerim je bilo ob stoletnici požiga dogovorjeno, da se Narodni dom vrne.
Franc Rihtarič iz Očéslavcev pri Gornji Radgoni naj bi v petdesetih letih prejšnjega stoletja storil približno sedemdeset kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ ropov. Skupaj naj bi si prilastil za tri milijone tedanjih dinarjev premoženja. Poleg tega so mu očitali tudi protidržavno delovanje, saj so ga označili za gorečega protikomunista in delomrzneža. Najhujši zločin pa je bil uboj miličnika Alojza Bartola avgusta 1955 na radgonskem mostu. Po uboju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli, vendar ga niso vrnili v Jugoslavijo. Med premestitvijo v graške zapore je z drvečega vlaka ušel avstrijskim policistom. Spet se je vrnil domov, kjer si je zaradi številnih potegavščin in podvigov, s katerimi je mučil svoje zasledovalce, pridobil številne simpatije. Leta 1958 so ga prijeli in pozneje v Mariboru obsodili na smrt z ustrelitvijo. Obsodbo so izvršili v zgodnjem jutru 30. oktobra 1959 v gramozni jami na Dravskem polju nekje med Hočami in Slivnico. Franc Rihtarič je bil zadnji obsojenec na Slovenskem, nad katerim so izvršili smrtno kazen. Star je bil 30 let.
Leta 2007 je Multimedijski center RTV Slovenija pripravil akcijo "Naj športnik Slovenije vseh časov«. Ta naziv je pripadel olimpioniku Leonu Štuklju, ki je prejel kar 35 odstotkov od skupno 8.029 glasov. Drugo mesto je pripadlo veslaču Iztoku Čopu, tretje pa hokejistu Anžetu Kopitarju. Leta 1898 v Novem mestu rojeni Leon Štukelj je v bogati športni karieri osvojil šest medalj na olimpijskih igrah, od tega tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Svetovni javnosti se je predstavil leta 1996 na odprtju olimpijskih iger v Atlanti *Posnetek . Takrat je navdušil občinstvo na stadionu in več milijonov gledalk in gledalcev pred malimi zasloni.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija*
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Boljši prevajalec kot pesnik
Začetki narodnega doma v Trstu
Naj športnik Slovenije vseh časov
Pesnik, dramatik in prevajalec Anton Funtek je bil v letih od 1891 do 1894 urednik Ljubljanskega zvona, nato pa do leta 1918 tedanjega Laibacher Zeitunga. Bil je učitelj na številnih slovenskih šolah in tudi profesor na ljubljanskem učiteljišču. Kot pesnik je pripadal formalistični pesniški šoli, ki so jo člani moderne zavračali, saj so pogrešali "gorak čut in živo barvo". Njegova zbirka meditativne lirike Izbrane pesmi je doživela odpor – predvsem pri predstavnikih moderne, pomembnejši kot pesnik in dramatik pa je bil Funtek kot prevajalec, zlasti Shakespearjevega Kralja Leara, 1. dela Goethejevega Fausta in Hauptmannovega Potopljenega zvona. Anton Funtek se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.
Leta 1900 so predstavniki tržaških Slovencev prejeli odobrena pravila Društva Narodni dom, ki je takoj začelo priprave na graditev osrednjega kulturnega središča v mestu, kakršnega so tedaj že imela nekatera druga mesta na slovenskem etničnem ozemlju. Za uresničitev projekta, ki so ga zaupali arhitektu Maksu Fabianiju, so zbirali sredstva na političnih shodih in prireditvah. Tržaška posojilnica in hranilnica je kupila parcelo in pred 120 leti (1902) so se začela dela, ki so se končala dve leti pozneje. Dograditev je bila velik dogodek za tržaške Slovence, vendar osrednje manifestacije in slovesnega odprtja niso pripravili. Od avgusta 1904 so se zvrstila odprtja posameznih delov doma. Tako se je 24. avgusta vselila v svoje prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, lastnica stavbe. 12. oktobra je bilo odprtje hotela, restavracije in kavarne. 10. decembra je sledilo odprtje prostorov Slovanske čitalnice in 15. decembra še velike dvorane. 13. julija 1920 so Narodni dom požgale italijanske fašistične in nacionalistične skupine. Stavbo so bili pozneje prisiljeni prodati. Italijanska vlada je z dekretom slovenski narodni skupnosti vrnila Narodni dom v Trstu. To se je zgodilo dobro leto po podpisu memoranduma, s katerim je bilo ob stoletnici požiga dogovorjeno, da se Narodni dom vrne.
Franc Rihtarič iz Očéslavcev pri Gornji Radgoni naj bi v petdesetih letih prejšnjega stoletja storil približno sedemdeset kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ ropov. Skupaj naj bi si prilastil za tri milijone tedanjih dinarjev premoženja. Poleg tega so mu očitali tudi protidržavno delovanje, saj so ga označili za gorečega protikomunista in delomrzneža. Najhujši zločin pa je bil uboj miličnika Alojza Bartola avgusta 1955 na radgonskem mostu. Po uboju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli, vendar ga niso vrnili v Jugoslavijo. Med premestitvijo v graške zapore je z drvečega vlaka ušel avstrijskim policistom. Spet se je vrnil domov, kjer si je zaradi številnih potegavščin in podvigov, s katerimi je mučil svoje zasledovalce, pridobil številne simpatije. Leta 1958 so ga prijeli in pozneje v Mariboru obsodili na smrt z ustrelitvijo. Obsodbo so izvršili v zgodnjem jutru 30. oktobra 1959 v gramozni jami na Dravskem polju nekje med Hočami in Slivnico. Franc Rihtarič je bil zadnji obsojenec na Slovenskem, nad katerim so izvršili smrtno kazen. Star je bil 30 let.
Leta 2007 je Multimedijski center RTV Slovenija pripravil akcijo "Naj športnik Slovenije vseh časov«. Ta naziv je pripadel olimpioniku Leonu Štuklju, ki je prejel kar 35 odstotkov od skupno 8.029 glasov. Drugo mesto je pripadlo veslaču Iztoku Čopu, tretje pa hokejistu Anžetu Kopitarju. Leta 1898 v Novem mestu rojeni Leon Štukelj je v bogati športni karieri osvojil šest medalj na olimpijskih igrah, od tega tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Svetovni javnosti se je predstavil leta 1996 na odprtju olimpijskih iger v Atlanti *Posnetek . Takrat je navdušil občinstvo na stadionu in več milijonov gledalk in gledalcev pred malimi zasloni.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov