Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba pri nas

26.10.2022


Boljši prevajalec kot pesnik

Začetki narodnega doma v Trstu

Naj športnik Slovenije vseh časov

Pesnik, dramatik in prevajalec Anton Funtek je bil v letih od 1891 do 1894 urednik Ljubljanskega zvona, nato pa do leta 1918 tedanjega Laibacher Zeitunga. Bil je učitelj na številnih slovenskih šolah in tudi profesor na ljubljanskem učiteljišču. Kot pesnik je pripadal formalistični pesniški šoli, ki so jo člani moderne zavračali, saj so pogrešali "gorak čut in živo barvo". Njegova zbirka meditativne lirike  Izbrane pesmi je doživela odpor – predvsem pri predstavnikih  moderne,  pomembnejši kot pesnik in dramatik pa je bil Funtek kot prevajalec, zlasti Shake­spearjevega Kralja Leara, 1. dela Goethejevega Fausta  in Haupt­mannovega Potopljenega zvona. Anton Funtek se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.

 

Leta 1900 so predstavniki tržaških Slovencev prejeli odobrena pravila Društva Narodni dom, ki je takoj začelo priprave na graditev osrednjega kulturnega središča v mestu, kakršnega so tedaj že imela nekatera druga mesta na slovenskem etničnem ozemlju. Za uresničitev projekta, ki so ga zaupali arhitektu Maksu Fabianiju, so zbirali sredstva na političnih shodih in prireditvah. Tržaška posojilnica in hranilnica je kupila parcelo in pred 120 leti (1902) so se začela dela, ki so se končala dve leti pozneje. Dograditev je bila velik dogodek za tržaške Slovence, vendar osrednje manifestacije in slovesnega odprtja niso pripravili. Od avgusta 1904 so se zvrstila odprtja posameznih delov doma. Tako se je 24. avgusta vselila v svoje prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, lastnica stavbe. 12. oktobra je bilo odprtje hotela, restavracije in kavarne. 10. decembra je sledilo odprtje prostorov Slovanske čitalnice in 15. decembra še velike dvorane. 13. julija 1920 so Narodni dom požgale italijanske fašistične in nacionalistične skupine. Stavbo so bili pozneje prisiljeni prodati. Italijanska vlada je z dekretom slovenski narodni skupnosti vrnila Narodni dom v Trstu. To se je zgodilo dobro leto po podpisu memoranduma, s katerim je bilo ob stoletnici požiga dogovorjeno, da se Narodni dom vrne.

 

Franc Rihtarič iz Očéslavcev pri Gornji Radgoni naj bi v petdesetih letih prejšnjega stoletja storil približno sedemdeset kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ ropov. Skupaj naj bi si prilastil za tri milijone tedanjih dinarjev premoženja. Poleg tega so mu očitali tudi protidržavno delovanje, saj so ga označili za gorečega protikomunista in delomrzneža. Najhujši zločin pa je bil uboj miličnika Alojza Bartola avgusta 1955 na radgonskem mostu. Po uboju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli, vendar ga niso vrnili v Jugoslavijo. Med premestitvijo v graške zapore je z drvečega vlaka ušel avstrijskim policistom. Spet se je vrnil domov, kjer si je zaradi številnih potegavščin in podvigov, s katerimi je mučil svoje zasledovalce, pridobil številne simpatije. Leta 1958 so ga prijeli in pozneje v Mariboru obsodili na smrt z ustrelitvijo. Obsodbo so izvršili v zgodnjem jutru 30. oktobra 1959 v gramozni jami na Dravskem polju nekje med Hočami in Slivnico. Franc Rihtarič je bil zadnji obsojenec na Slovenskem, nad katerim so izvršili smrtno kazen. Star je bil 30 let.

 

Leta 2007 je Multimedijski center RTV Slovenija pripravil akcijo "Naj športnik Slovenije vseh časov«. Ta naziv je pripadel olimpioniku Leonu Štuklju, ki je prejel kar 35 odstotkov od skupno 8.029 glasov. Drugo mesto je pripadlo veslaču Iztoku Čopu, tretje pa hokejistu Anžetu Kopitarju. Leta 1898 v Novem mestu rojeni Leon Štukelj je v bogati športni karieri osvojil šest medalj na olimpijskih igrah, od tega tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Svetovni javnosti se je predstavil leta 1996 na odprtju olimpijskih iger v Atlanti *Posnetek . Takrat je navdušil občinstvo na stadionu in več milijonov gledalk in gledalcev pred malimi zasloni.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija*


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba pri nas

26.10.2022


Boljši prevajalec kot pesnik

Začetki narodnega doma v Trstu

Naj športnik Slovenije vseh časov

Pesnik, dramatik in prevajalec Anton Funtek je bil v letih od 1891 do 1894 urednik Ljubljanskega zvona, nato pa do leta 1918 tedanjega Laibacher Zeitunga. Bil je učitelj na številnih slovenskih šolah in tudi profesor na ljubljanskem učiteljišču. Kot pesnik je pripadal formalistični pesniški šoli, ki so jo člani moderne zavračali, saj so pogrešali "gorak čut in živo barvo". Njegova zbirka meditativne lirike  Izbrane pesmi je doživela odpor – predvsem pri predstavnikih  moderne,  pomembnejši kot pesnik in dramatik pa je bil Funtek kot prevajalec, zlasti Shake­spearjevega Kralja Leara, 1. dela Goethejevega Fausta  in Haupt­mannovega Potopljenega zvona. Anton Funtek se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.

 

Leta 1900 so predstavniki tržaških Slovencev prejeli odobrena pravila Društva Narodni dom, ki je takoj začelo priprave na graditev osrednjega kulturnega središča v mestu, kakršnega so tedaj že imela nekatera druga mesta na slovenskem etničnem ozemlju. Za uresničitev projekta, ki so ga zaupali arhitektu Maksu Fabianiju, so zbirali sredstva na političnih shodih in prireditvah. Tržaška posojilnica in hranilnica je kupila parcelo in pred 120 leti (1902) so se začela dela, ki so se končala dve leti pozneje. Dograditev je bila velik dogodek za tržaške Slovence, vendar osrednje manifestacije in slovesnega odprtja niso pripravili. Od avgusta 1904 so se zvrstila odprtja posameznih delov doma. Tako se je 24. avgusta vselila v svoje prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, lastnica stavbe. 12. oktobra je bilo odprtje hotela, restavracije in kavarne. 10. decembra je sledilo odprtje prostorov Slovanske čitalnice in 15. decembra še velike dvorane. 13. julija 1920 so Narodni dom požgale italijanske fašistične in nacionalistične skupine. Stavbo so bili pozneje prisiljeni prodati. Italijanska vlada je z dekretom slovenski narodni skupnosti vrnila Narodni dom v Trstu. To se je zgodilo dobro leto po podpisu memoranduma, s katerim je bilo ob stoletnici požiga dogovorjeno, da se Narodni dom vrne.

 

Franc Rihtarič iz Očéslavcev pri Gornji Radgoni naj bi v petdesetih letih prejšnjega stoletja storil približno sedemdeset kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ ropov. Skupaj naj bi si prilastil za tri milijone tedanjih dinarjev premoženja. Poleg tega so mu očitali tudi protidržavno delovanje, saj so ga označili za gorečega protikomunista in delomrzneža. Najhujši zločin pa je bil uboj miličnika Alojza Bartola avgusta 1955 na radgonskem mostu. Po uboju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli, vendar ga niso vrnili v Jugoslavijo. Med premestitvijo v graške zapore je z drvečega vlaka ušel avstrijskim policistom. Spet se je vrnil domov, kjer si je zaradi številnih potegavščin in podvigov, s katerimi je mučil svoje zasledovalce, pridobil številne simpatije. Leta 1958 so ga prijeli in pozneje v Mariboru obsodili na smrt z ustrelitvijo. Obsodbo so izvršili v zgodnjem jutru 30. oktobra 1959 v gramozni jami na Dravskem polju nekje med Hočami in Slivnico. Franc Rihtarič je bil zadnji obsojenec na Slovenskem, nad katerim so izvršili smrtno kazen. Star je bil 30 let.

 

Leta 2007 je Multimedijski center RTV Slovenija pripravil akcijo "Naj športnik Slovenije vseh časov«. Ta naziv je pripadel olimpioniku Leonu Štuklju, ki je prejel kar 35 odstotkov od skupno 8.029 glasov. Drugo mesto je pripadlo veslaču Iztoku Čopu, tretje pa hokejistu Anžetu Kopitarju. Leta 1898 v Novem mestu rojeni Leon Štukelj je v bogati športni karieri osvojil šest medalj na olimpijskih igrah, od tega tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Svetovni javnosti se je predstavil leta 1996 na odprtju olimpijskih iger v Atlanti *Posnetek . Takrat je navdušil občinstvo na stadionu in več milijonov gledalk in gledalcev pred malimi zasloni.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov