Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
pritemeljitelj moderne slovenske pravljice
Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije
Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Poznejši učitelj, pisatelj, dramatik in urednik Josip Ribičič je leta 1909 maturiral na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj v Murovcih na Goriškem, nato v Trstu, pozneje v Krminu in potem spet v Trstu. Leta 1925 so ga politične razmere prisilile, da se je umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku ter nato v do leta 1942 v Ljubljani. Njegovo delovanje je pomembno na treh področjih: na pedagoško-učiteljskem, uredniško-organizacijskem in literarno-ustvarjalnem. Velja za utemeljitelja moderne slovenske pravljice, ki jo je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. *Posnetek Je o njem povedala pisateljica Branka Jurca. Med njegovimi najuspešnejšimi deli sta pravljična povest Miškolin in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja Rdeča pest. Bil je tudi ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček. Josip Ribičič se je rodil leta 1886 v Baški na otoku Krku.
Urednica in prevajalka Helena Menaše se je rodila leta 1918 na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Z vodniki je oblikovala sodoben sistem obveščanja javnosti o kakovosti in pomenu naše dediščine. Šlo je za novost, saj se o popularizaciji dediščine tedaj ni razmišljalo, prav tako so bile redke publikacije, ki so širile spoznanje o bogatem spomeniškem fondu Slovenije in naše preteklosti. Helena Menaše je z delom in vztrajnostjo razvila projekt, zagotovila stalno financiranje in pridobila založbo Obzorja Maribor, da je zbirko založila. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.
3. novembra 1929 se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg – v današnji Brestanici – zgodila ena najhujših železniških nesreč pri nas do tedaj. Odmevnost in dramatičnost so dogodku dodali predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je bil v nesrečo vpleten ikonični vlak, eden najbolj znanih te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je bila predvsem izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je proti Zidanemu Mostu vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji je prepozno dal znak za umik in ekspresni vlak je tovornega presekal na dvoje. Umrla sta strojevodja in kurjač tovornega vlaka, pa tudi strojevodja Rudolf Arzenšek, sicer državni prvak v rokoborbi, član mariborskega kluba Železničar, ki se je vračal s tekmovanja v Zagrebu.
Karikaturist, ilustrator in avtor stripov Božo Kos je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljeni otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«. Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in čeprav so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven po svoji najznačilnejši drži in značajskih posebnostih. Božo Kos, prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj, se je rodil leta 1931 v Mariboru.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
pritemeljitelj moderne slovenske pravljice
Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije
Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Poznejši učitelj, pisatelj, dramatik in urednik Josip Ribičič je leta 1909 maturiral na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj v Murovcih na Goriškem, nato v Trstu, pozneje v Krminu in potem spet v Trstu. Leta 1925 so ga politične razmere prisilile, da se je umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku ter nato v do leta 1942 v Ljubljani. Njegovo delovanje je pomembno na treh področjih: na pedagoško-učiteljskem, uredniško-organizacijskem in literarno-ustvarjalnem. Velja za utemeljitelja moderne slovenske pravljice, ki jo je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. *Posnetek Je o njem povedala pisateljica Branka Jurca. Med njegovimi najuspešnejšimi deli sta pravljična povest Miškolin in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja Rdeča pest. Bil je tudi ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček. Josip Ribičič se je rodil leta 1886 v Baški na otoku Krku.
Urednica in prevajalka Helena Menaše se je rodila leta 1918 na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Z vodniki je oblikovala sodoben sistem obveščanja javnosti o kakovosti in pomenu naše dediščine. Šlo je za novost, saj se o popularizaciji dediščine tedaj ni razmišljalo, prav tako so bile redke publikacije, ki so širile spoznanje o bogatem spomeniškem fondu Slovenije in naše preteklosti. Helena Menaše je z delom in vztrajnostjo razvila projekt, zagotovila stalno financiranje in pridobila založbo Obzorja Maribor, da je zbirko založila. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.
3. novembra 1929 se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg – v današnji Brestanici – zgodila ena najhujših železniških nesreč pri nas do tedaj. Odmevnost in dramatičnost so dogodku dodali predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je bil v nesrečo vpleten ikonični vlak, eden najbolj znanih te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je bila predvsem izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je proti Zidanemu Mostu vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji je prepozno dal znak za umik in ekspresni vlak je tovornega presekal na dvoje. Umrla sta strojevodja in kurjač tovornega vlaka, pa tudi strojevodja Rudolf Arzenšek, sicer državni prvak v rokoborbi, član mariborskega kluba Železničar, ki se je vračal s tekmovanja v Zagrebu.
Karikaturist, ilustrator in avtor stripov Božo Kos je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljeni otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«. Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in čeprav so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven po svoji najznačilnejši drži in značajskih posebnostih. Božo Kos, prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj, se je rodil leta 1931 v Mariboru.
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov