Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
pritemeljitelj moderne slovenske pravljice
Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije
Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Poznejši učitelj, pisatelj, dramatik in urednik Josip Ribičič je leta 1909 maturiral na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj v Murovcih na Goriškem, nato v Trstu, pozneje v Krminu in potem spet v Trstu. Leta 1925 so ga politične razmere prisilile, da se je umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku ter nato v do leta 1942 v Ljubljani. Njegovo delovanje je pomembno na treh področjih: na pedagoško-učiteljskem, uredniško-organizacijskem in literarno-ustvarjalnem. Velja za utemeljitelja moderne slovenske pravljice, ki jo je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. *Posnetek Je o njem povedala pisateljica Branka Jurca. Med njegovimi najuspešnejšimi deli sta pravljična povest Miškolin in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja Rdeča pest. Bil je tudi ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček. Josip Ribičič se je rodil leta 1886 v Baški na otoku Krku.
Urednica in prevajalka Helena Menaše se je rodila leta 1918 na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Z vodniki je oblikovala sodoben sistem obveščanja javnosti o kakovosti in pomenu naše dediščine. Šlo je za novost, saj se o popularizaciji dediščine tedaj ni razmišljalo, prav tako so bile redke publikacije, ki so širile spoznanje o bogatem spomeniškem fondu Slovenije in naše preteklosti. Helena Menaše je z delom in vztrajnostjo razvila projekt, zagotovila stalno financiranje in pridobila založbo Obzorja Maribor, da je zbirko založila. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.
3. novembra 1929 se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg – v današnji Brestanici – zgodila ena najhujših železniških nesreč pri nas do tedaj. Odmevnost in dramatičnost so dogodku dodali predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je bil v nesrečo vpleten ikonični vlak, eden najbolj znanih te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je bila predvsem izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je proti Zidanemu Mostu vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji je prepozno dal znak za umik in ekspresni vlak je tovornega presekal na dvoje. Umrla sta strojevodja in kurjač tovornega vlaka, pa tudi strojevodja Rudolf Arzenšek, sicer državni prvak v rokoborbi, član mariborskega kluba Železničar, ki se je vračal s tekmovanja v Zagrebu.
Karikaturist, ilustrator in avtor stripov Božo Kos je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljeni otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«. Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in čeprav so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven po svoji najznačilnejši drži in značajskih posebnostih. Božo Kos, prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj, se je rodil leta 1931 v Mariboru.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
pritemeljitelj moderne slovenske pravljice
Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije
Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Poznejši učitelj, pisatelj, dramatik in urednik Josip Ribičič je leta 1909 maturiral na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj v Murovcih na Goriškem, nato v Trstu, pozneje v Krminu in potem spet v Trstu. Leta 1925 so ga politične razmere prisilile, da se je umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku ter nato v do leta 1942 v Ljubljani. Njegovo delovanje je pomembno na treh področjih: na pedagoško-učiteljskem, uredniško-organizacijskem in literarno-ustvarjalnem. Velja za utemeljitelja moderne slovenske pravljice, ki jo je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. *Posnetek Je o njem povedala pisateljica Branka Jurca. Med njegovimi najuspešnejšimi deli sta pravljična povest Miškolin in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja Rdeča pest. Bil je tudi ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček. Josip Ribičič se je rodil leta 1886 v Baški na otoku Krku.
Urednica in prevajalka Helena Menaše se je rodila leta 1918 na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Z vodniki je oblikovala sodoben sistem obveščanja javnosti o kakovosti in pomenu naše dediščine. Šlo je za novost, saj se o popularizaciji dediščine tedaj ni razmišljalo, prav tako so bile redke publikacije, ki so širile spoznanje o bogatem spomeniškem fondu Slovenije in naše preteklosti. Helena Menaše je z delom in vztrajnostjo razvila projekt, zagotovila stalno financiranje in pridobila založbo Obzorja Maribor, da je zbirko založila. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.
3. novembra 1929 se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg – v današnji Brestanici – zgodila ena najhujših železniških nesreč pri nas do tedaj. Odmevnost in dramatičnost so dogodku dodali predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je bil v nesrečo vpleten ikonični vlak, eden najbolj znanih te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je bila predvsem izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je proti Zidanemu Mostu vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji je prepozno dal znak za umik in ekspresni vlak je tovornega presekal na dvoje. Umrla sta strojevodja in kurjač tovornega vlaka, pa tudi strojevodja Rudolf Arzenšek, sicer državni prvak v rokoborbi, član mariborskega kluba Železničar, ki se je vračal s tekmovanja v Zagrebu.
Karikaturist, ilustrator in avtor stripov Božo Kos je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljeni otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«. Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in čeprav so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven po svoji najznačilnejši drži in značajskih posebnostih. Božo Kos, prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj, se je rodil leta 1931 v Mariboru.
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov