pritemeljitelj moderne slovenske pravljice

Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije

Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso

Poznejši učitelj, pisatelj, dramatik in urednik Josip Ribičič je leta 1909 maturiral na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj v Murovcih na Goriškem, nato v Trstu, pozneje v Krminu in potem spet v Trstu. Leta 1925 so ga politične razmere prisilile, da se je umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku ter nato v do leta 1942 v Ljubljani. Njegovo delovanje je pomembno na treh področjih: na pedagoško-učiteljskem, uredniško-organizacijskem in literarno-ustvarjalnem. Velja za utemeljitelja moderne slovenske pravljice,  ki jo je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. *Posnetek Je o njem povedala pisateljica Branka Jurca. Med njegovimi najuspešnejšimi deli sta pravljična povest Miškolin in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja Rdeča pest. Bil je tudi ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček. Josip Ribičič se je rodil leta 1886 v Baški na otoku Krku.

Urednica in prevajalka Helena Menaše se je rodila leta 1918 na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Z vodniki je oblikovala sodoben sistem obveščanja javnosti o kakovosti in pomenu naše dediščine. Šlo je za novost, saj se o popularizaciji dediščine tedaj ni razmišljalo, prav tako so bile redke publikacije, ki so širile spoznanje o bogatem spomeniškem fondu Slovenije in naše preteklosti. Helena Menaše je z delom in vztrajnostjo razvila projekt, zagotovila stalno financiranje in pridobila založbo Obzorja Maribor, da je zbirko založila. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.

3. novembra 1929 se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg – v današnji Brestanici –  zgodila ena najhujših železniških nesreč pri nas do tedaj. Odmevnost in dramatičnost so dogodku dodali predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je bil v nesrečo vpleten ikonični vlak, eden najbolj znanih te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je bila predvsem izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je proti Zidanemu Mostu vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji je prepozno dal znak za umik in ekspresni vlak je tovornega presekal na dvoje. Umrla sta strojevodja in kurjač tovornega vlaka, pa tudi strojevodja Rudolf Arzenšek, sicer državni prvak v rokoborbi, član mariborskega kluba Železničar, ki se je vračal s tekmovanja v Zagrebu.

Karikaturist, ilustrator in avtor stripov  Božo Kos  je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljeni otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«. Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in čeprav so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven po svoji najznačilnejši drži in značajskih posebnostih. Božo Kos, prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj, se je rodil leta 1931 v Mariboru.