Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
pritemeljitelj moderne slovenske pravljice
Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije
Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Poznejši učitelj, pisatelj, dramatik in urednik Josip Ribičič je leta 1909 maturiral na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj v Murovcih na Goriškem, nato v Trstu, pozneje v Krminu in potem spet v Trstu. Leta 1925 so ga politične razmere prisilile, da se je umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku ter nato v do leta 1942 v Ljubljani. Njegovo delovanje je pomembno na treh področjih: na pedagoško-učiteljskem, uredniško-organizacijskem in literarno-ustvarjalnem. Velja za utemeljitelja moderne slovenske pravljice, ki jo je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. *Posnetek Je o njem povedala pisateljica Branka Jurca. Med njegovimi najuspešnejšimi deli sta pravljična povest Miškolin in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja Rdeča pest. Bil je tudi ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček. Josip Ribičič se je rodil leta 1886 v Baški na otoku Krku.
Urednica in prevajalka Helena Menaše se je rodila leta 1918 na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Z vodniki je oblikovala sodoben sistem obveščanja javnosti o kakovosti in pomenu naše dediščine. Šlo je za novost, saj se o popularizaciji dediščine tedaj ni razmišljalo, prav tako so bile redke publikacije, ki so širile spoznanje o bogatem spomeniškem fondu Slovenije in naše preteklosti. Helena Menaše je z delom in vztrajnostjo razvila projekt, zagotovila stalno financiranje in pridobila založbo Obzorja Maribor, da je zbirko založila. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.
3. novembra 1929 se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg – v današnji Brestanici – zgodila ena najhujših železniških nesreč pri nas do tedaj. Odmevnost in dramatičnost so dogodku dodali predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je bil v nesrečo vpleten ikonični vlak, eden najbolj znanih te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je bila predvsem izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je proti Zidanemu Mostu vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji je prepozno dal znak za umik in ekspresni vlak je tovornega presekal na dvoje. Umrla sta strojevodja in kurjač tovornega vlaka, pa tudi strojevodja Rudolf Arzenšek, sicer državni prvak v rokoborbi, član mariborskega kluba Železničar, ki se je vračal s tekmovanja v Zagrebu.
Karikaturist, ilustrator in avtor stripov Božo Kos je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljeni otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«. Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in čeprav so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven po svoji najznačilnejši drži in značajskih posebnostih. Božo Kos, prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj, se je rodil leta 1931 v Mariboru.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
pritemeljitelj moderne slovenske pravljice
Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije
Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Poznejši učitelj, pisatelj, dramatik in urednik Josip Ribičič je leta 1909 maturiral na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj v Murovcih na Goriškem, nato v Trstu, pozneje v Krminu in potem spet v Trstu. Leta 1925 so ga politične razmere prisilile, da se je umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku ter nato v do leta 1942 v Ljubljani. Njegovo delovanje je pomembno na treh področjih: na pedagoško-učiteljskem, uredniško-organizacijskem in literarno-ustvarjalnem. Velja za utemeljitelja moderne slovenske pravljice, ki jo je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. *Posnetek Je o njem povedala pisateljica Branka Jurca. Med njegovimi najuspešnejšimi deli sta pravljična povest Miškolin in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja Rdeča pest. Bil je tudi ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček. Josip Ribičič se je rodil leta 1886 v Baški na otoku Krku.
Urednica in prevajalka Helena Menaše se je rodila leta 1918 na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Z vodniki je oblikovala sodoben sistem obveščanja javnosti o kakovosti in pomenu naše dediščine. Šlo je za novost, saj se o popularizaciji dediščine tedaj ni razmišljalo, prav tako so bile redke publikacije, ki so širile spoznanje o bogatem spomeniškem fondu Slovenije in naše preteklosti. Helena Menaše je z delom in vztrajnostjo razvila projekt, zagotovila stalno financiranje in pridobila založbo Obzorja Maribor, da je zbirko založila. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.
3. novembra 1929 se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg – v današnji Brestanici – zgodila ena najhujših železniških nesreč pri nas do tedaj. Odmevnost in dramatičnost so dogodku dodali predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je bil v nesrečo vpleten ikonični vlak, eden najbolj znanih te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je bila predvsem izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je proti Zidanemu Mostu vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji je prepozno dal znak za umik in ekspresni vlak je tovornega presekal na dvoje. Umrla sta strojevodja in kurjač tovornega vlaka, pa tudi strojevodja Rudolf Arzenšek, sicer državni prvak v rokoborbi, član mariborskega kluba Železničar, ki se je vračal s tekmovanja v Zagrebu.
Karikaturist, ilustrator in avtor stripov Božo Kos je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljeni otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«. Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in čeprav so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven po svoji najznačilnejši drži in značajskih posebnostih. Božo Kos, prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj, se je rodil leta 1931 v Mariboru.
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov