Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagovornik pravice do samoodločbe naroda
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb
Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje. Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez 3 leta napisal delo: Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani izdal Edvard Kardelj. Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek Je o delu svojega očeta povedal sin Jurij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom. Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, pač pa je del srednje Evrope je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo. Bil je tudi udeleženec španske državljanske vojne, leta 1943 pa je v Moskvi ubranil disertacijo o zgodovini nacionalnega vprašanja na Balkanu. Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na lastno željo spet sprejet v Zvezo komunistov. Dragotin Gustinčič, ki je svojo kritiko družbenih razmer po drugi svetovni vojni, predvsem pa privilegijev vladajoče elite, drago plačal, se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Gornji Košani v današnji občini Pivka.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
Zgodovinar Miroslav Pahor je pred vojno deloval v tajni protifašistični organizaciji TIGR, maturiral na gimnaziji v Gorici in se nato pridružil partizanom. Leta 1951 je končal študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, opravil bibliotekarski tečaj in se zaposlil kot urednik na Radiu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje je postal upravnik študijske knjižnice, nato pa je deloval v Piranu; tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe. Zato je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, potem pa ga z dolgoletnim delom spreminjal v današnji Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. *Posnetek Zgodovinar Miroslav Pahor se je rodil pred sto leti (1922.) v Novélu pri Temenici na Krasu.
Arhitekt France Ivanšek je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske zidave in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zagovornik pravice do samoodločbe naroda
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb
Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje. Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez 3 leta napisal delo: Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani izdal Edvard Kardelj. Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek Je o delu svojega očeta povedal sin Jurij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom. Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, pač pa je del srednje Evrope je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo. Bil je tudi udeleženec španske državljanske vojne, leta 1943 pa je v Moskvi ubranil disertacijo o zgodovini nacionalnega vprašanja na Balkanu. Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na lastno željo spet sprejet v Zvezo komunistov. Dragotin Gustinčič, ki je svojo kritiko družbenih razmer po drugi svetovni vojni, predvsem pa privilegijev vladajoče elite, drago plačal, se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Gornji Košani v današnji občini Pivka.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
Zgodovinar Miroslav Pahor je pred vojno deloval v tajni protifašistični organizaciji TIGR, maturiral na gimnaziji v Gorici in se nato pridružil partizanom. Leta 1951 je končal študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, opravil bibliotekarski tečaj in se zaposlil kot urednik na Radiu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje je postal upravnik študijske knjižnice, nato pa je deloval v Piranu; tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe. Zato je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, potem pa ga z dolgoletnim delom spreminjal v današnji Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. *Posnetek Zgodovinar Miroslav Pahor se je rodil pred sto leti (1922.) v Novélu pri Temenici na Krasu.
Arhitekt France Ivanšek je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske zidave in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov