Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove

Zgodnja pobuda za univerzitetni študij v Ljubljani

Duhovnik, zapornik, pomožni škof

Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov

6. novembra  1676  je  bila  na pobudo tedanjega rektorja dunajske univerze  Jurija Wohinza, ki je bil doma iz okolice Bleda, ustanovljena Knafljeva štipendija. Skoraj 250 let je bila to najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila z listino, ki je izvirala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja. Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki  stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran  Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič.

Publicist, pripovednik, urednik in organizator Leopold Kordeš je v letih od 1845 do 1849 urejal več časopisov, med njimi tudi Laibacher Zeitung. Sicer pa so za slovensko kulturno zgodovino pomembne predvsem njegove širokopotezne pobude: že leta 1838 je namreč predlagal ustanovitev tednika Slovenske novice z literarno prilogo Zôra, v predmarčni dobi pa se je zavzemal za ustanovitev univerze ter zlasti gledališča v Ljubljani. Pripravil je celo zelo podroben načrt za organizacijo stalnega slovenskega Narodnega gledališča s poklicnimi igralci, vendar se njegova prizadevanja niso uresničila. Leopold Kordeš se je rodil leta 1808 v Kamni Gorici na Gorenjskem.

Leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki rodil poznejši ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič. V duhovnika je bil posvečen leta 1937, iz teologije pa je doktoriral deset let pozneje. V letih tik pred drugo svetovno vojno je delal v ljubljanskem Marijanišču, nato pa postal tajnik škofa Gregorija Rožmana ter bil priča medvojnega in povojnega dogajanja v zvezi z njim. Leta 1947 so Stanislava Leniča zaprli, obtožili sovražnega delovanja proti državi in obsodili na dvanajst let ječe. V različnih zaporih je bil osem let in pol, od tega 26 mesecev v samici. Zaprt je bil do leta 1955, nato pa postal župnik v Sodražici. V letih od 1967 do 1988 je bil ljubljanski pomožni škof in generalni vikar. Med drugim je vodil dušnopastirsko službo za slovenske izseljence in komisije za pokoncilsko bogoslužno prenovo, duhovne poklice ter sakralno umetnost. O ohranjanju slednje je na našem radiu govoril leta 1985 *Posnetek Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič se je rodil leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.

Kmalu po koncu prve svetovne vojne, na današnji dan leta 1918, je francoski maršal Louis Franchet d´Esperey, zavezniški glavni poveljnik na solunski fronti,  v brzojavki Narodnemu svetu pozdravil »jugoslovansko Narodno vijeće kot tudi novo kopensko in pomorsko jugoslovansko oboroženo silo«. Tako je antanta priznala obstoj oborožene sile Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki splošno in izrecno mednarodno ni bila priznana, de facto pa je imela  značaj meddržavnopravnega subjekta. To potrjuje, da so zavezniške vlade oziroma antantne sile do neke mere upoštevale državnopravno spremembo, ki je na jugu Avstro-Ogrske nastala 29. oktobra 1918. Kot piše zgodovinar dr. Jurij Perovšek, so konec oktobra in v novembru 1918  na Narodno vijeće naslovili svoje pozdrave, prošnje in obvestila madžarski Narodni svet, predsednik poljske vlade, dunajski apostolski nuncij kot starešina tamkajšnjega diplomatskega zbora, državni tajnik za zunanje zadeve Nemške Avstrije dr. Otto Bauer, ameriško poslanstvo iz Berna, romunski Narodni svet, danski ministrski predsednik, nizozemska kraljevska vlada in bavarsko poslanstvo na Dunaju.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*