Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove
Zgodnja pobuda za univerzitetni študij v Ljubljani
Duhovnik, zapornik, pomožni škof
Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
6. novembra 1676 je bila na pobudo tedanjega rektorja dunajske univerze Jurija Wohinza, ki je bil doma iz okolice Bleda, ustanovljena Knafljeva štipendija. Skoraj 250 let je bila to najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila z listino, ki je izvirala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja. Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič.
Publicist, pripovednik, urednik in organizator Leopold Kordeš je v letih od 1845 do 1849 urejal več časopisov, med njimi tudi Laibacher Zeitung. Sicer pa so za slovensko kulturno zgodovino pomembne predvsem njegove širokopotezne pobude: že leta 1838 je namreč predlagal ustanovitev tednika Slovenske novice z literarno prilogo Zôra, v predmarčni dobi pa se je zavzemal za ustanovitev univerze ter zlasti gledališča v Ljubljani. Pripravil je celo zelo podroben načrt za organizacijo stalnega slovenskega Narodnega gledališča s poklicnimi igralci, vendar se njegova prizadevanja niso uresničila. Leopold Kordeš se je rodil leta 1808 v Kamni Gorici na Gorenjskem.
Leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki rodil poznejši ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič. V duhovnika je bil posvečen leta 1937, iz teologije pa je doktoriral deset let pozneje. V letih tik pred drugo svetovno vojno je delal v ljubljanskem Marijanišču, nato pa postal tajnik škofa Gregorija Rožmana ter bil priča medvojnega in povojnega dogajanja v zvezi z njim. Leta 1947 so Stanislava Leniča zaprli, obtožili sovražnega delovanja proti državi in obsodili na dvanajst let ječe. V različnih zaporih je bil osem let in pol, od tega 26 mesecev v samici. Zaprt je bil do leta 1955, nato pa postal župnik v Sodražici. V letih od 1967 do 1988 je bil ljubljanski pomožni škof in generalni vikar. Med drugim je vodil dušnopastirsko službo za slovenske izseljence in komisije za pokoncilsko bogoslužno prenovo, duhovne poklice ter sakralno umetnost. O ohranjanju slednje je na našem radiu govoril leta 1985 *Posnetek Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič se je rodil leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.
Kmalu po koncu prve svetovne vojne, na današnji dan leta 1918, je francoski maršal Louis Franchet d´Esperey, zavezniški glavni poveljnik na solunski fronti, v brzojavki Narodnemu svetu pozdravil »jugoslovansko Narodno vijeće kot tudi novo kopensko in pomorsko jugoslovansko oboroženo silo«. Tako je antanta priznala obstoj oborožene sile Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki splošno in izrecno mednarodno ni bila priznana, de facto pa je imela značaj meddržavnopravnega subjekta. To potrjuje, da so zavezniške vlade oziroma antantne sile do neke mere upoštevale državnopravno spremembo, ki je na jugu Avstro-Ogrske nastala 29. oktobra 1918. Kot piše zgodovinar dr. Jurij Perovšek, so konec oktobra in v novembru 1918 na Narodno vijeće naslovili svoje pozdrave, prošnje in obvestila madžarski Narodni svet, predsednik poljske vlade, dunajski apostolski nuncij kot starešina tamkajšnjega diplomatskega zbora, državni tajnik za zunanje zadeve Nemške Avstrije dr. Otto Bauer, ameriško poslanstvo iz Berna, romunski Narodni svet, danski ministrski predsednik, nizozemska kraljevska vlada in bavarsko poslanstvo na Dunaju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove
Zgodnja pobuda za univerzitetni študij v Ljubljani
Duhovnik, zapornik, pomožni škof
Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
6. novembra 1676 je bila na pobudo tedanjega rektorja dunajske univerze Jurija Wohinza, ki je bil doma iz okolice Bleda, ustanovljena Knafljeva štipendija. Skoraj 250 let je bila to najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila z listino, ki je izvirala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja. Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič.
Publicist, pripovednik, urednik in organizator Leopold Kordeš je v letih od 1845 do 1849 urejal več časopisov, med njimi tudi Laibacher Zeitung. Sicer pa so za slovensko kulturno zgodovino pomembne predvsem njegove širokopotezne pobude: že leta 1838 je namreč predlagal ustanovitev tednika Slovenske novice z literarno prilogo Zôra, v predmarčni dobi pa se je zavzemal za ustanovitev univerze ter zlasti gledališča v Ljubljani. Pripravil je celo zelo podroben načrt za organizacijo stalnega slovenskega Narodnega gledališča s poklicnimi igralci, vendar se njegova prizadevanja niso uresničila. Leopold Kordeš se je rodil leta 1808 v Kamni Gorici na Gorenjskem.
Leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki rodil poznejši ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič. V duhovnika je bil posvečen leta 1937, iz teologije pa je doktoriral deset let pozneje. V letih tik pred drugo svetovno vojno je delal v ljubljanskem Marijanišču, nato pa postal tajnik škofa Gregorija Rožmana ter bil priča medvojnega in povojnega dogajanja v zvezi z njim. Leta 1947 so Stanislava Leniča zaprli, obtožili sovražnega delovanja proti državi in obsodili na dvanajst let ječe. V različnih zaporih je bil osem let in pol, od tega 26 mesecev v samici. Zaprt je bil do leta 1955, nato pa postal župnik v Sodražici. V letih od 1967 do 1988 je bil ljubljanski pomožni škof in generalni vikar. Med drugim je vodil dušnopastirsko službo za slovenske izseljence in komisije za pokoncilsko bogoslužno prenovo, duhovne poklice ter sakralno umetnost. O ohranjanju slednje je na našem radiu govoril leta 1985 *Posnetek Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič se je rodil leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.
Kmalu po koncu prve svetovne vojne, na današnji dan leta 1918, je francoski maršal Louis Franchet d´Esperey, zavezniški glavni poveljnik na solunski fronti, v brzojavki Narodnemu svetu pozdravil »jugoslovansko Narodno vijeće kot tudi novo kopensko in pomorsko jugoslovansko oboroženo silo«. Tako je antanta priznala obstoj oborožene sile Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki splošno in izrecno mednarodno ni bila priznana, de facto pa je imela značaj meddržavnopravnega subjekta. To potrjuje, da so zavezniške vlade oziroma antantne sile do neke mere upoštevale državnopravno spremembo, ki je na jugu Avstro-Ogrske nastala 29. oktobra 1918. Kot piše zgodovinar dr. Jurij Perovšek, so konec oktobra in v novembru 1918 na Narodno vijeće naslovili svoje pozdrave, prošnje in obvestila madžarski Narodni svet, predsednik poljske vlade, dunajski apostolski nuncij kot starešina tamkajšnjega diplomatskega zbora, državni tajnik za zunanje zadeve Nemške Avstrije dr. Otto Bauer, ameriško poslanstvo iz Berna, romunski Narodni svet, danski ministrski predsednik, nizozemska kraljevska vlada in bavarsko poslanstvo na Dunaju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov