Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove
Zgodnja pobuda za univerzitetni študij v Ljubljani
Duhovnik, zapornik, pomožni škof
Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
6. novembra 1676 je bila na pobudo tedanjega rektorja dunajske univerze Jurija Wohinza, ki je bil doma iz okolice Bleda, ustanovljena Knafljeva štipendija. Skoraj 250 let je bila to najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila z listino, ki je izvirala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja. Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič.
Publicist, pripovednik, urednik in organizator Leopold Kordeš je v letih od 1845 do 1849 urejal več časopisov, med njimi tudi Laibacher Zeitung. Sicer pa so za slovensko kulturno zgodovino pomembne predvsem njegove širokopotezne pobude: že leta 1838 je namreč predlagal ustanovitev tednika Slovenske novice z literarno prilogo Zôra, v predmarčni dobi pa se je zavzemal za ustanovitev univerze ter zlasti gledališča v Ljubljani. Pripravil je celo zelo podroben načrt za organizacijo stalnega slovenskega Narodnega gledališča s poklicnimi igralci, vendar se njegova prizadevanja niso uresničila. Leopold Kordeš se je rodil leta 1808 v Kamni Gorici na Gorenjskem.
Leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki rodil poznejši ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič. V duhovnika je bil posvečen leta 1937, iz teologije pa je doktoriral deset let pozneje. V letih tik pred drugo svetovno vojno je delal v ljubljanskem Marijanišču, nato pa postal tajnik škofa Gregorija Rožmana ter bil priča medvojnega in povojnega dogajanja v zvezi z njim. Leta 1947 so Stanislava Leniča zaprli, obtožili sovražnega delovanja proti državi in obsodili na dvanajst let ječe. V različnih zaporih je bil osem let in pol, od tega 26 mesecev v samici. Zaprt je bil do leta 1955, nato pa postal župnik v Sodražici. V letih od 1967 do 1988 je bil ljubljanski pomožni škof in generalni vikar. Med drugim je vodil dušnopastirsko službo za slovenske izseljence in komisije za pokoncilsko bogoslužno prenovo, duhovne poklice ter sakralno umetnost. O ohranjanju slednje je na našem radiu govoril leta 1985 *Posnetek Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič se je rodil leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.
Kmalu po koncu prve svetovne vojne, na današnji dan leta 1918, je francoski maršal Louis Franchet d´Esperey, zavezniški glavni poveljnik na solunski fronti, v brzojavki Narodnemu svetu pozdravil »jugoslovansko Narodno vijeće kot tudi novo kopensko in pomorsko jugoslovansko oboroženo silo«. Tako je antanta priznala obstoj oborožene sile Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki splošno in izrecno mednarodno ni bila priznana, de facto pa je imela značaj meddržavnopravnega subjekta. To potrjuje, da so zavezniške vlade oziroma antantne sile do neke mere upoštevale državnopravno spremembo, ki je na jugu Avstro-Ogrske nastala 29. oktobra 1918. Kot piše zgodovinar dr. Jurij Perovšek, so konec oktobra in v novembru 1918 na Narodno vijeće naslovili svoje pozdrave, prošnje in obvestila madžarski Narodni svet, predsednik poljske vlade, dunajski apostolski nuncij kot starešina tamkajšnjega diplomatskega zbora, državni tajnik za zunanje zadeve Nemške Avstrije dr. Otto Bauer, ameriško poslanstvo iz Berna, romunski Narodni svet, danski ministrski predsednik, nizozemska kraljevska vlada in bavarsko poslanstvo na Dunaju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove
Zgodnja pobuda za univerzitetni študij v Ljubljani
Duhovnik, zapornik, pomožni škof
Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
6. novembra 1676 je bila na pobudo tedanjega rektorja dunajske univerze Jurija Wohinza, ki je bil doma iz okolice Bleda, ustanovljena Knafljeva štipendija. Skoraj 250 let je bila to najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila z listino, ki je izvirala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja. Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič.
Publicist, pripovednik, urednik in organizator Leopold Kordeš je v letih od 1845 do 1849 urejal več časopisov, med njimi tudi Laibacher Zeitung. Sicer pa so za slovensko kulturno zgodovino pomembne predvsem njegove širokopotezne pobude: že leta 1838 je namreč predlagal ustanovitev tednika Slovenske novice z literarno prilogo Zôra, v predmarčni dobi pa se je zavzemal za ustanovitev univerze ter zlasti gledališča v Ljubljani. Pripravil je celo zelo podroben načrt za organizacijo stalnega slovenskega Narodnega gledališča s poklicnimi igralci, vendar se njegova prizadevanja niso uresničila. Leopold Kordeš se je rodil leta 1808 v Kamni Gorici na Gorenjskem.
Leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki rodil poznejši ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič. V duhovnika je bil posvečen leta 1937, iz teologije pa je doktoriral deset let pozneje. V letih tik pred drugo svetovno vojno je delal v ljubljanskem Marijanišču, nato pa postal tajnik škofa Gregorija Rožmana ter bil priča medvojnega in povojnega dogajanja v zvezi z njim. Leta 1947 so Stanislava Leniča zaprli, obtožili sovražnega delovanja proti državi in obsodili na dvanajst let ječe. V različnih zaporih je bil osem let in pol, od tega 26 mesecev v samici. Zaprt je bil do leta 1955, nato pa postal župnik v Sodražici. V letih od 1967 do 1988 je bil ljubljanski pomožni škof in generalni vikar. Med drugim je vodil dušnopastirsko službo za slovenske izseljence in komisije za pokoncilsko bogoslužno prenovo, duhovne poklice ter sakralno umetnost. O ohranjanju slednje je na našem radiu govoril leta 1985 *Posnetek Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič se je rodil leta 1911 se je v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.
Kmalu po koncu prve svetovne vojne, na današnji dan leta 1918, je francoski maršal Louis Franchet d´Esperey, zavezniški glavni poveljnik na solunski fronti, v brzojavki Narodnemu svetu pozdravil »jugoslovansko Narodno vijeće kot tudi novo kopensko in pomorsko jugoslovansko oboroženo silo«. Tako je antanta priznala obstoj oborožene sile Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki splošno in izrecno mednarodno ni bila priznana, de facto pa je imela značaj meddržavnopravnega subjekta. To potrjuje, da so zavezniške vlade oziroma antantne sile do neke mere upoštevale državnopravno spremembo, ki je na jugu Avstro-Ogrske nastala 29. oktobra 1918. Kot piše zgodovinar dr. Jurij Perovšek, so konec oktobra in v novembru 1918 na Narodno vijeće naslovili svoje pozdrave, prošnje in obvestila madžarski Narodni svet, predsednik poljske vlade, dunajski apostolski nuncij kot starešina tamkajšnjega diplomatskega zbora, državni tajnik za zunanje zadeve Nemške Avstrije dr. Otto Bauer, ameriško poslanstvo iz Berna, romunski Narodni svet, danski ministrski predsednik, nizozemska kraljevska vlada in bavarsko poslanstvo na Dunaju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov