Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

9. november - glasba za himno Kraljevine Srbije

06.11.2022


Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske

Novinarka, zapisana filmski tematiki

Slikar, grafik in fotograf

Odločitev o plebiscitu

Leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin  Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Od leta 1871 je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. Del državne himne Kraljevine je bila tudi ta melodija. *Posnetek  Gre za narodno budnico: Naprej, zastava slave – današnjo himno Slovenske vojske, ki jo je prav tako uglasbil Davorin Jenko.

 

Filmska  kritičarka  in  publicistka  Stanka Godnič  je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1929  v Celju.

 

Slikar, grafik in fotograf Zmago Jeraj je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in v Beogradu, tam je leta 1960 tudi diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorici Zori Petrović. Pozneje je pri profesorju Gabrijelu Stupici na ljubljanski akademiji za likovno umetnost končal specialko za slikarstvo. Izobraževanje je nadaljeval tudi po diplomi; leta 1969 se je v Londonu izpopolnjeval v grafiki, na začetku sedemdesetih pa se je v Sovjetski zvezi posvečal staroruskemu slikarstvu. *Posnetek Kot profesor je poučeval v Mariboru in predaval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Jeraj ni deloval le na področju slikarstva, fotografije in grafike, temveč tudi na področju filma, scenografije, likovne esejistike, teorije in kritike. Vsako etapo svojega likovnega maratona je, kot je dejal, želel prevoziti čim bolj smiselno polno. Njegova dela so v zbirkah več domačih ter tujih muzejev in galerij, uvrščen pa je tudi v več pregledov slovenske umetnosti 20. st. in posamezne preglede najpomembnejših svetovnih umetnikov. Prejel je vrsto nagrad in priznanj, med drugim je leta 1972 dobil nagrado zlata ptica, leta 2008 v Mariboru Glazerjevo nagrado in leto pozneje še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Zmago Jeraj, ki sodi med ključne osebnosti, ki so oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja, se je rodil leta 1937 v Ljubljani.

 

9. in 10. novembra 1990 so se v Poljčah na Gorenjskem na pobudo dr. Franca Zagožna, vodje Demosovega poslanskega kluba, zbrali tedanji delegati republiške skupščine, ministri in nekateri strokovni sodelavci, povezani v vladno koalicijo Demos. Po razpravi so sprejeli odločitev, da bodo v prihodnjih desetih dneh, do 20. novembra, sprejeli vse zakonske akte in odločbe za razpis referenduma o ustanovitvi samostojne slovenske države. Tri tedne pred glasovanjem je republiška skupščina sprejela zakon o plebiscitu, ki je pomenil formalno zakonsko podlago za izvedbo plebiscita. Opozicija je sicer želela plebiscitno odločanje prestaviti na pomlad leta 1991, vendar so sklenili dogovor, po katerem so opozicijske stranke privolile v prvotni datum, Demos pa se je strinjal, da je za uspešen rezultat potrebna večina vseh volilnih upravičencev.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 

 


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

9. november - glasba za himno Kraljevine Srbije

06.11.2022


Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske

Novinarka, zapisana filmski tematiki

Slikar, grafik in fotograf

Odločitev o plebiscitu

Leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin  Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Od leta 1871 je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. Del državne himne Kraljevine je bila tudi ta melodija. *Posnetek  Gre za narodno budnico: Naprej, zastava slave – današnjo himno Slovenske vojske, ki jo je prav tako uglasbil Davorin Jenko.

 

Filmska  kritičarka  in  publicistka  Stanka Godnič  je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1929  v Celju.

 

Slikar, grafik in fotograf Zmago Jeraj je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in v Beogradu, tam je leta 1960 tudi diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorici Zori Petrović. Pozneje je pri profesorju Gabrijelu Stupici na ljubljanski akademiji za likovno umetnost končal specialko za slikarstvo. Izobraževanje je nadaljeval tudi po diplomi; leta 1969 se je v Londonu izpopolnjeval v grafiki, na začetku sedemdesetih pa se je v Sovjetski zvezi posvečal staroruskemu slikarstvu. *Posnetek Kot profesor je poučeval v Mariboru in predaval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Jeraj ni deloval le na področju slikarstva, fotografije in grafike, temveč tudi na področju filma, scenografije, likovne esejistike, teorije in kritike. Vsako etapo svojega likovnega maratona je, kot je dejal, želel prevoziti čim bolj smiselno polno. Njegova dela so v zbirkah več domačih ter tujih muzejev in galerij, uvrščen pa je tudi v več pregledov slovenske umetnosti 20. st. in posamezne preglede najpomembnejših svetovnih umetnikov. Prejel je vrsto nagrad in priznanj, med drugim je leta 1972 dobil nagrado zlata ptica, leta 2008 v Mariboru Glazerjevo nagrado in leto pozneje še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Zmago Jeraj, ki sodi med ključne osebnosti, ki so oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja, se je rodil leta 1937 v Ljubljani.

 

9. in 10. novembra 1990 so se v Poljčah na Gorenjskem na pobudo dr. Franca Zagožna, vodje Demosovega poslanskega kluba, zbrali tedanji delegati republiške skupščine, ministri in nekateri strokovni sodelavci, povezani v vladno koalicijo Demos. Po razpravi so sprejeli odločitev, da bodo v prihodnjih desetih dneh, do 20. novembra, sprejeli vse zakonske akte in odločbe za razpis referenduma o ustanovitvi samostojne slovenske države. Tri tedne pred glasovanjem je republiška skupščina sprejela zakon o plebiscitu, ki je pomenil formalno zakonsko podlago za izvedbo plebiscita. Opozicija je sicer želela plebiscitno odločanje prestaviti na pomlad leta 1991, vendar so sklenili dogovor, po katerem so opozicijske stranke privolile v prvotni datum, Demos pa se je strinjal, da je za uspešen rezultat potrebna večina vseh volilnih upravičencev.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 

 


20.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.04.2022

Na današnji dan 17. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.04.2022

Na današnji dan 16. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.04.2022

Na današnji dan 15. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.04.2022

Na današnji dan 14. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.04.2022

Na današnji dan 13. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.04.2022

Na današnji dan 12. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.04.2022

Na današnji dan 10. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.04.2022

Na današnji dan 9. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.04.2022

Na današnji dan, 8. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.04.2022

Na današnji dan 7. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.04.2022

Na današnji dan 6. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.04.2022

Na današnji dan 5. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.04.2022

Na današnji dan, 4.april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.04.2022

Na današnji dan, 3. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.04.2022

Na današnji dan, 2. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.04.2022

Na današnji dan 1. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 46 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov