Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tenor številnih opernih odrov
Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček«
Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev
Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo proizvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran–Portorož–Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.
Operni pevec Mirko Jelačin je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lubecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v več drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je posnel tedaj priljubljeno popevko Ramona, posnetek hranimo v arhivu našega radia. *Posnetek Tenorist Mirko Jelačin se je rodil na današnji dan pred 130 leti 1892 v Ljubljani.
Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj je maturiral v Gorici ter nato poučeval na Primorskem. Kot zborovodja se je izobrazil v pevskem zboru Učiteljske zveze Julijske krajine, izpopolnjeval pa s hospitacijami pri mladinskih zborih v Italiji, Franciji, Švici, Avstriji in na Češkem. Razvil je metodiko šolanja predmutacijskih glasov, ki ni imela škodljivih posledic. Leta 1927 se je pred fašizmom umaknil v Trbovlje. Tu je ustanovil ter do druge svetovne vojne vodil tudi v Evropi priznani mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Zbor je kmalu zaslovel. Leta 1936 so muzikologi na mednarodnem kongresu za sodobno glasbo v Pragi strmeli nad partiturami njihovih pesmi. Menili so, da ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Na tekmovanju na Dunaju so premagali tudi legendarne Dunajske dečke in postali najboljši otroški pevski zbor na svetu. Leta 1938 je njihov koncert v neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko živo prenašalo 110 ameriških radijskih postaj. Temu je sledilo povabilo in mladinski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj je s svojim zborovodjem Šuligojem odpotoval na dva meseca in pol trajajočo turnejo po Ameriki. Po drugi svetovni vojni je Avgust Šuligoj med drugim vodil Mladinski zbor Slovenske filharmonije ter napisal veliko strokovnih člankov. Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj se je rodil leta 1900 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.
Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila v likovni umetniški družini očetu slikarju, grafiku in kiparju Tonetu Kralju ter materi, slikarki in lutkarici Mari Kralj. Po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, šolanju pri pedagoginji Sonji Bleiweis ter študiju na Dunaju je leta 1964 osvojila drugo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Z vlogo Violete v Traviati je nato debitirala v sarajevski Operi, pozneje je bila angažirana v Švici, Nemčiji in Avstriji, gostovala pa je tudi na drugih svetovnih opernih odrih. Leta 1972 se je vrnila v domovino in postala članica ljubljanskega opernega ansambla; do upokojitve je ustvarila širok spekter vidnih sopranskih vlog. Tatjano Kralj bomo skupaj z Jelko Suhadolnik slišali v pesmi Hrepenenje – Lucijana Marije Škerjanca in Pavla Karlina. Posnetek je nastal leta 1979. *Posnetk Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila pred 90 leti (1932) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tenor številnih opernih odrov
Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček«
Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev
Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo proizvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran–Portorož–Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.
Operni pevec Mirko Jelačin je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lubecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v več drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je posnel tedaj priljubljeno popevko Ramona, posnetek hranimo v arhivu našega radia. *Posnetek Tenorist Mirko Jelačin se je rodil na današnji dan pred 130 leti 1892 v Ljubljani.
Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj je maturiral v Gorici ter nato poučeval na Primorskem. Kot zborovodja se je izobrazil v pevskem zboru Učiteljske zveze Julijske krajine, izpopolnjeval pa s hospitacijami pri mladinskih zborih v Italiji, Franciji, Švici, Avstriji in na Češkem. Razvil je metodiko šolanja predmutacijskih glasov, ki ni imela škodljivih posledic. Leta 1927 se je pred fašizmom umaknil v Trbovlje. Tu je ustanovil ter do druge svetovne vojne vodil tudi v Evropi priznani mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Zbor je kmalu zaslovel. Leta 1936 so muzikologi na mednarodnem kongresu za sodobno glasbo v Pragi strmeli nad partiturami njihovih pesmi. Menili so, da ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Na tekmovanju na Dunaju so premagali tudi legendarne Dunajske dečke in postali najboljši otroški pevski zbor na svetu. Leta 1938 je njihov koncert v neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko živo prenašalo 110 ameriških radijskih postaj. Temu je sledilo povabilo in mladinski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj je s svojim zborovodjem Šuligojem odpotoval na dva meseca in pol trajajočo turnejo po Ameriki. Po drugi svetovni vojni je Avgust Šuligoj med drugim vodil Mladinski zbor Slovenske filharmonije ter napisal veliko strokovnih člankov. Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj se je rodil leta 1900 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.
Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila v likovni umetniški družini očetu slikarju, grafiku in kiparju Tonetu Kralju ter materi, slikarki in lutkarici Mari Kralj. Po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, šolanju pri pedagoginji Sonji Bleiweis ter študiju na Dunaju je leta 1964 osvojila drugo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Z vlogo Violete v Traviati je nato debitirala v sarajevski Operi, pozneje je bila angažirana v Švici, Nemčiji in Avstriji, gostovala pa je tudi na drugih svetovnih opernih odrih. Leta 1972 se je vrnila v domovino in postala članica ljubljanskega opernega ansambla; do upokojitve je ustvarila širok spekter vidnih sopranskih vlog. Tatjano Kralj bomo skupaj z Jelko Suhadolnik slišali v pesmi Hrepenenje – Lucijana Marije Škerjanca in Pavla Karlina. Posnetek je nastal leta 1979. *Posnetk Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila pred 90 leti (1932) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov