Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tenor številnih opernih odrov
Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček«
Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev
Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo proizvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran–Portorož–Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.
Operni pevec Mirko Jelačin je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lubecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v več drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je posnel tedaj priljubljeno popevko Ramona, posnetek hranimo v arhivu našega radia. *Posnetek Tenorist Mirko Jelačin se je rodil na današnji dan pred 130 leti 1892 v Ljubljani.
Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj je maturiral v Gorici ter nato poučeval na Primorskem. Kot zborovodja se je izobrazil v pevskem zboru Učiteljske zveze Julijske krajine, izpopolnjeval pa s hospitacijami pri mladinskih zborih v Italiji, Franciji, Švici, Avstriji in na Češkem. Razvil je metodiko šolanja predmutacijskih glasov, ki ni imela škodljivih posledic. Leta 1927 se je pred fašizmom umaknil v Trbovlje. Tu je ustanovil ter do druge svetovne vojne vodil tudi v Evropi priznani mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Zbor je kmalu zaslovel. Leta 1936 so muzikologi na mednarodnem kongresu za sodobno glasbo v Pragi strmeli nad partiturami njihovih pesmi. Menili so, da ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Na tekmovanju na Dunaju so premagali tudi legendarne Dunajske dečke in postali najboljši otroški pevski zbor na svetu. Leta 1938 je njihov koncert v neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko živo prenašalo 110 ameriških radijskih postaj. Temu je sledilo povabilo in mladinski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj je s svojim zborovodjem Šuligojem odpotoval na dva meseca in pol trajajočo turnejo po Ameriki. Po drugi svetovni vojni je Avgust Šuligoj med drugim vodil Mladinski zbor Slovenske filharmonije ter napisal veliko strokovnih člankov. Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj se je rodil leta 1900 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.
Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila v likovni umetniški družini očetu slikarju, grafiku in kiparju Tonetu Kralju ter materi, slikarki in lutkarici Mari Kralj. Po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, šolanju pri pedagoginji Sonji Bleiweis ter študiju na Dunaju je leta 1964 osvojila drugo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Z vlogo Violete v Traviati je nato debitirala v sarajevski Operi, pozneje je bila angažirana v Švici, Nemčiji in Avstriji, gostovala pa je tudi na drugih svetovnih opernih odrih. Leta 1972 se je vrnila v domovino in postala članica ljubljanskega opernega ansambla; do upokojitve je ustvarila širok spekter vidnih sopranskih vlog. Tatjano Kralj bomo skupaj z Jelko Suhadolnik slišali v pesmi Hrepenenje – Lucijana Marije Škerjanca in Pavla Karlina. Posnetek je nastal leta 1979. *Posnetk Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila pred 90 leti (1932) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tenor številnih opernih odrov
Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček«
Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev
Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo proizvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran–Portorož–Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.
Operni pevec Mirko Jelačin je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lubecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v več drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je posnel tedaj priljubljeno popevko Ramona, posnetek hranimo v arhivu našega radia. *Posnetek Tenorist Mirko Jelačin se je rodil na današnji dan pred 130 leti 1892 v Ljubljani.
Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj je maturiral v Gorici ter nato poučeval na Primorskem. Kot zborovodja se je izobrazil v pevskem zboru Učiteljske zveze Julijske krajine, izpopolnjeval pa s hospitacijami pri mladinskih zborih v Italiji, Franciji, Švici, Avstriji in na Češkem. Razvil je metodiko šolanja predmutacijskih glasov, ki ni imela škodljivih posledic. Leta 1927 se je pred fašizmom umaknil v Trbovlje. Tu je ustanovil ter do druge svetovne vojne vodil tudi v Evropi priznani mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Zbor je kmalu zaslovel. Leta 1936 so muzikologi na mednarodnem kongresu za sodobno glasbo v Pragi strmeli nad partiturami njihovih pesmi. Menili so, da ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Na tekmovanju na Dunaju so premagali tudi legendarne Dunajske dečke in postali najboljši otroški pevski zbor na svetu. Leta 1938 je njihov koncert v neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko živo prenašalo 110 ameriških radijskih postaj. Temu je sledilo povabilo in mladinski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj je s svojim zborovodjem Šuligojem odpotoval na dva meseca in pol trajajočo turnejo po Ameriki. Po drugi svetovni vojni je Avgust Šuligoj med drugim vodil Mladinski zbor Slovenske filharmonije ter napisal veliko strokovnih člankov. Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj se je rodil leta 1900 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.
Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila v likovni umetniški družini očetu slikarju, grafiku in kiparju Tonetu Kralju ter materi, slikarki in lutkarici Mari Kralj. Po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, šolanju pri pedagoginji Sonji Bleiweis ter študiju na Dunaju je leta 1964 osvojila drugo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Z vlogo Violete v Traviati je nato debitirala v sarajevski Operi, pozneje je bila angažirana v Švici, Nemčiji in Avstriji, gostovala pa je tudi na drugih svetovnih opernih odrih. Leta 1972 se je vrnila v domovino in postala članica ljubljanskega opernega ansambla; do upokojitve je ustvarila širok spekter vidnih sopranskih vlog. Tatjano Kralj bomo skupaj z Jelko Suhadolnik slišali v pesmi Hrepenenje – Lucijana Marije Škerjanca in Pavla Karlina. Posnetek je nastal leta 1979. *Posnetk Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila pred 90 leti (1932) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov