Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikarjeva uslišana zaobljuba
Raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad
Na gledališkem odru in v filmih
Leopold Layer je bil najpomembnejši član znane kranjske slikarske družine iz 18. stoletja. S številnimi slikami, zlasti za cerkve na Gorenjskem, je zapolnjeval praznino po smrti osrednjih baročnih slikarjev ljubljanskega središča. Izoblikoval je osebno obrazno tipiko, osvetlil po Metzingerju prevzet kolorit ter v cerkvene slike vnesel žanrske in krajinske podrobnosti in portret. Delal je tudi v romarski cerkvi na Brezjah in povod za njegovo tamkajšnjo slikarijo je dokaj zanimiv. Pomanjkanje slikarskih naročil v času Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je končal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve v sredini 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem. Leopold Layer se je rodil pred 270 leti (1752) v Kranju.
Leta 1813 se je v Rádomerščaku pri Ljutomeru rodil Fran Miklošič, eden najpomembnejših jezikoslovcev devetnajstega stoletja, oče primerjalne slovnice slovanskih jezikov ter profesor na dunajski univerzi. V Gradcu je študiral filozofijo, na Dunaju pravo. V revolucionarnem letu 1848 je bil predsednik na Dunaju ustanovljenega društva Slovenija, ki je postavilo zahteve po zedinjeni Sloveniji, še posebno pa po enakovrednosti slovenščine. Po kratkem odvetniškem pripravništvu se je zaposlil v dunajski dvorni knjižnici in se spoprijateljil z Jernejem Kopitarjem, ki ga je navdušil za jezikoslovje. Kot priznani jezikoslovec je leta 1849 postal redni profesor za slovanske jezike in književnost na novi stolici za slovansko jezikoslovje na dunajski univerzi. Pozneje je postal član akademije znanosti, dekan filozofske fakultete in leta 1854 tudi rektor univerze. Leta 1862 je postal dosmrtni član zgornjega doma v avstrijskem parlamentu in dve leti pozneje dobil dedni viteški naslov. Na področju jezikoslovja je napisal štiriintrideset samostojnih slovničnih del, leksikografije, leksikologije in etimologije. *Posnetek Je povedal dr. Miran Puconja, upokojeni profesor Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru. Miklošič je poleg slovanskih jezikov preučeval še albanščino, romunščino, novo grščino, turščino, madžarščino in romska narečja. Pravzaprav bi ga lahko šteli za utemeljitelja romoslovja, saj je v letih od 1872 do 1881 napisal več prispevkov o Romih in njihovih narečjih.
Etnolog France Kotnik je na univerzi v Gradcu študiral slavistiko pri Karlu Štreklju in Matiji Murku ter leta 1908 doktoriral. Nato je bil gimnazijski profesor v Celovcu in na Ptuju, prosvetni inšpektor v Mariboru in Ljubljani ter dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju. Raziskoval je koroško ljudsko slovstvo, predvsem Drabosnjaka, koroške in štajerske ljudske šege, ljudsko nošo in suknjarsko obrt, kmečko delo in prehrano. Priredil je prvo strokovno izdajo ljudske proze ter prvi začel sistematično raziskovati slovensko ljudsko zdravilstvo. Pripravil je tudi sintetičen pregled o koroških in štajerskih ljudskih pesnikih in pevcih, o rokopisnih pesmaricah od 18. stoletja naprej ter prvi pregled verskih ljudskih iger in njihovih uprizoritev na našem ozemlju od 16. stoletja naprej. Napisal je tudi zgodovino etnološkega dela na Slovenskem, k popularizaciji stroke pa je veliko prispeval še z objavami v poljudnih časopisih. France Kotnik se je rodil pred 140 leti (1882) v Dóbrijah pri Ravnah na Koroškem.
Gledališka in filmska igralka Marija Goršič je leta 1950 postala članica ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Poleg gledaliških vlog je nastopala tudi v filmih, med njimi leta 1963 v celovečernem filmu Srečno Kekec ter nato v filmih Poslednja postaja in Bele trave. Leta 1971 je nastopila tudi v televizijski seriji Erazem in potepuh. Gledališka in filmska igralka Marija Goršič se je rodila pred 110 leti (1912) v Dornberku.
»Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikarjeva uslišana zaobljuba
Raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad
Na gledališkem odru in v filmih
Leopold Layer je bil najpomembnejši član znane kranjske slikarske družine iz 18. stoletja. S številnimi slikami, zlasti za cerkve na Gorenjskem, je zapolnjeval praznino po smrti osrednjih baročnih slikarjev ljubljanskega središča. Izoblikoval je osebno obrazno tipiko, osvetlil po Metzingerju prevzet kolorit ter v cerkvene slike vnesel žanrske in krajinske podrobnosti in portret. Delal je tudi v romarski cerkvi na Brezjah in povod za njegovo tamkajšnjo slikarijo je dokaj zanimiv. Pomanjkanje slikarskih naročil v času Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je končal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve v sredini 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem. Leopold Layer se je rodil pred 270 leti (1752) v Kranju.
Leta 1813 se je v Rádomerščaku pri Ljutomeru rodil Fran Miklošič, eden najpomembnejših jezikoslovcev devetnajstega stoletja, oče primerjalne slovnice slovanskih jezikov ter profesor na dunajski univerzi. V Gradcu je študiral filozofijo, na Dunaju pravo. V revolucionarnem letu 1848 je bil predsednik na Dunaju ustanovljenega društva Slovenija, ki je postavilo zahteve po zedinjeni Sloveniji, še posebno pa po enakovrednosti slovenščine. Po kratkem odvetniškem pripravništvu se je zaposlil v dunajski dvorni knjižnici in se spoprijateljil z Jernejem Kopitarjem, ki ga je navdušil za jezikoslovje. Kot priznani jezikoslovec je leta 1849 postal redni profesor za slovanske jezike in književnost na novi stolici za slovansko jezikoslovje na dunajski univerzi. Pozneje je postal član akademije znanosti, dekan filozofske fakultete in leta 1854 tudi rektor univerze. Leta 1862 je postal dosmrtni član zgornjega doma v avstrijskem parlamentu in dve leti pozneje dobil dedni viteški naslov. Na področju jezikoslovja je napisal štiriintrideset samostojnih slovničnih del, leksikografije, leksikologije in etimologije. *Posnetek Je povedal dr. Miran Puconja, upokojeni profesor Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru. Miklošič je poleg slovanskih jezikov preučeval še albanščino, romunščino, novo grščino, turščino, madžarščino in romska narečja. Pravzaprav bi ga lahko šteli za utemeljitelja romoslovja, saj je v letih od 1872 do 1881 napisal več prispevkov o Romih in njihovih narečjih.
Etnolog France Kotnik je na univerzi v Gradcu študiral slavistiko pri Karlu Štreklju in Matiji Murku ter leta 1908 doktoriral. Nato je bil gimnazijski profesor v Celovcu in na Ptuju, prosvetni inšpektor v Mariboru in Ljubljani ter dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju. Raziskoval je koroško ljudsko slovstvo, predvsem Drabosnjaka, koroške in štajerske ljudske šege, ljudsko nošo in suknjarsko obrt, kmečko delo in prehrano. Priredil je prvo strokovno izdajo ljudske proze ter prvi začel sistematično raziskovati slovensko ljudsko zdravilstvo. Pripravil je tudi sintetičen pregled o koroških in štajerskih ljudskih pesnikih in pevcih, o rokopisnih pesmaricah od 18. stoletja naprej ter prvi pregled verskih ljudskih iger in njihovih uprizoritev na našem ozemlju od 16. stoletja naprej. Napisal je tudi zgodovino etnološkega dela na Slovenskem, k popularizaciji stroke pa je veliko prispeval še z objavami v poljudnih časopisih. France Kotnik se je rodil pred 140 leti (1882) v Dóbrijah pri Ravnah na Koroškem.
Gledališka in filmska igralka Marija Goršič je leta 1950 postala članica ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Poleg gledaliških vlog je nastopala tudi v filmih, med njimi leta 1963 v celovečernem filmu Srečno Kekec ter nato v filmih Poslednja postaja in Bele trave. Leta 1971 je nastopila tudi v televizijski seriji Erazem in potepuh. Gledališka in filmska igralka Marija Goršič se je rodila pred 110 leti (1912) v Dornberku.
»Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov