Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

23. november - Dan Rudolfa Maistra

23.11.2022


Osrednja osebnost slovenskega preroda

Slikar v vojaški službi

Pesnikova izkušnja pregnanstva

Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga od leta 2005 praznujemo  v spomin na 23. november 1918, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljska pripadnost Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki Nemški Avstriji, vojaško akcijo zoper Maistra in slovenske oborožene sile pa je načrtovala tudi nemškoavstrijska mestna varnostna straža. 23. novembra 1918 je general Maister s svojimi enotami ob štirih zjutraj prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in njihovo oboroženo silo razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so imeli pomembno vlogo stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino slovenske vojske zavzeli oporišča nemške  Zaščite, Schutzwehr. Dramatičnega dogajanja se je še leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek Vojaška akcija, v kateri so bile poleg vojašnic zavzete vse pomembnejše točke v Mariboru, je trajala 40 minut, general Maister pa jo je vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.

 

Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Od Zoisovih lastnih del se jih je ohranilo le malo. Za gledališče je v slovenščino prevajal besedila opernih arij, za svoj ožji krog je pisal lahkotne alpske poskočnice. Preroditelj, mecen, naravoslovec, književnik in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil  leta 1747 v Trstu.

 

Slikar Anton Karinger je najprej obiskoval pouk risanja na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani, nato pa študiral krajinarstvo na dunajski akademiji, v Muenchnu pa figuraliko in arhitekturno slikarstvo. Leta 1849 se je odločil za vojaški poklic in se kot častnik s 17. kranjskim pešpolkom udeležil vojne v Italiji ter na nemirnem Balkanu, v Dalmaciji in Črni gori. V teh dvanajstih častniških letih je slikal vojne tovariše, vedute in folklorne značilnosti, zlasti domačine v slikovitih oblačilih, in tako Evropejcem odkril eksotiko Balkana. Po koncu vojaške službe se je popolnoma posvetil slikanju, njegov osrednji motiv je postala slovenska gorska krajina, slikal pa je tudi vedute in portrete.  Pred 160 leti (1862.) je postal član Avstrijskega umetnostnega društva na Dunaju in organizator društvene razstave v Ljubljani. Slikar Anton Karinger se je rodil leta 1829 v Ljubljani.

 

Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden izmed  ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa pripovedujejo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

23. november - Dan Rudolfa Maistra

23.11.2022


Osrednja osebnost slovenskega preroda

Slikar v vojaški službi

Pesnikova izkušnja pregnanstva

Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga od leta 2005 praznujemo  v spomin na 23. november 1918, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljska pripadnost Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki Nemški Avstriji, vojaško akcijo zoper Maistra in slovenske oborožene sile pa je načrtovala tudi nemškoavstrijska mestna varnostna straža. 23. novembra 1918 je general Maister s svojimi enotami ob štirih zjutraj prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in njihovo oboroženo silo razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so imeli pomembno vlogo stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino slovenske vojske zavzeli oporišča nemške  Zaščite, Schutzwehr. Dramatičnega dogajanja se je še leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek Vojaška akcija, v kateri so bile poleg vojašnic zavzete vse pomembnejše točke v Mariboru, je trajala 40 minut, general Maister pa jo je vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.

 

Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Od Zoisovih lastnih del se jih je ohranilo le malo. Za gledališče je v slovenščino prevajal besedila opernih arij, za svoj ožji krog je pisal lahkotne alpske poskočnice. Preroditelj, mecen, naravoslovec, književnik in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil  leta 1747 v Trstu.

 

Slikar Anton Karinger je najprej obiskoval pouk risanja na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani, nato pa študiral krajinarstvo na dunajski akademiji, v Muenchnu pa figuraliko in arhitekturno slikarstvo. Leta 1849 se je odločil za vojaški poklic in se kot častnik s 17. kranjskim pešpolkom udeležil vojne v Italiji ter na nemirnem Balkanu, v Dalmaciji in Črni gori. V teh dvanajstih častniških letih je slikal vojne tovariše, vedute in folklorne značilnosti, zlasti domačine v slikovitih oblačilih, in tako Evropejcem odkril eksotiko Balkana. Po koncu vojaške službe se je popolnoma posvetil slikanju, njegov osrednji motiv je postala slovenska gorska krajina, slikal pa je tudi vedute in portrete.  Pred 160 leti (1862.) je postal član Avstrijskega umetnostnega društva na Dunaju in organizator društvene razstave v Ljubljani. Slikar Anton Karinger se je rodil leta 1829 v Ljubljani.

 

Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden izmed  ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa pripovedujejo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov