Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

27.11.2022


Grof omogoči šolanje nadarjenemu slikarju

 »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh«

Osebnost naše povojne arhitekture

Slikar Franc Kavčič je bil prvi umetnik slovenskega rodu, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Filip Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Slikal je v olju, najpogosteje mitološke in svetopisemske prizore, kot so Salomonova sodba, kraljica Estera, sv. Bazilij, Beg v Egipt, Kristus na križu in druge. Od leta 1808 naprej je vodil slikarski oddelek dunajske porcelanske manufakture. Leta 1823 je postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Bil je prijatelj kiparja Antonia Canova. Kavčič je po risbi, kompozicijah, koloritu in izbiri tém izrazit neoklasicist. Ohranilo se je tudi približno dva tisoč njegovih risb, sicer pa največ njegovih del hranijo na Dunaju in v Ljubljani, nekaj jih je na Madžarskem, Češkem, v Italiji in eno v Združenih državah. Klasicistični slikar Franc Kavčič se je rodil leta 1755 v Gorici.

 

Med našimi prevajalci je bil Anton Sovré, eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov. Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Pred 100 leti (1922) je prevedel Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. *Posnetek Je o njem povedal književnik Alojz Rebula. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, po katerem se danes imenuje najvišja nagrada za prevajalske dosežke, se je rodil leta 1885 v Šavni Peči pri Zidanem Mostu.

 

Arhitekt  Edvard Ravnikar je študij arhitekture začel na Dunaju in ga sklenil pri Jožetu Plečniku v Ljubljani. Zanimanje za sodobnejše smeri v arhitekturi ga je pripeljalo tudi v atelje Le Corbusiera v Parizu. S tam pridobljenim znanjem pa je, skupaj z  drugimi slovenskimi ustvarjalci, razvoj naše povojne arhitekture odvrnil od ideologije socialističnega realizma in jo oprl na sodobne arhitekturne tokove v zahodni Evropi. Njegova najpomembnejša urbanistično in arhitekturno celostno zasnovana projekta sta Trg revolucije (danes Trg republike) in Nova Gorica, vendar načrt za mesto nikoli ni bil izveden v celotnem obsegu. Sodeloval je tudi v projektni skupini, ki je zasnovala Novi Beograd. Kot profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je znanje prenašal tudi na prihodnje generacije arhitektov.

Ljubljanska univerza mu je podelila naziv zaslužnega profesorja, Tehniška univerza v Gradcu pa častni doktorat. Arhitekt Edvard Ravnikar se je rodil leta 1907 v Novem mestu.

 

Kulturni delavec in etnolog Pavel Zablatnik je leta 1939 v Celovcu končal študij teologije, leta 1954 pa je v Gradcu doktoriral iz filozofije z narodopisno študijo o duhovni kulturi koroških Slovencev. Kot župnik in pozneje kot provizor je deloval predvsem na Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je tudi poučeval: najprej na humanistični in realni gimnaziji v Celovcu, nato pa na novi Zvezni gimnaziji za Slovence; v letih od 1968 do 1978 je bil tudi njen ravnatelj. Njegova narodopisna dela opisujejo predvsem šege in navade življenjskega kroga, letne čase, ljudsko magijo, pripovedništvo, pesništvo in gledališče koroških Slovencev. Kulturna dediščina koroških Slovencev je bila zanj temelj narodnostne identitete. Leta 1974 je postal dvorni svetnik, nekaj pozneje tudi duhovni. Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi Tischlerjevo nagrado za življenjsko delo ter Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva. Pavel Zablatnik, tudi prvi znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika, se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1912) v Bilnjovsu v občini Bilčovs na Koroškem.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

27.11.2022


Grof omogoči šolanje nadarjenemu slikarju

 »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh«

Osebnost naše povojne arhitekture

Slikar Franc Kavčič je bil prvi umetnik slovenskega rodu, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Filip Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Slikal je v olju, najpogosteje mitološke in svetopisemske prizore, kot so Salomonova sodba, kraljica Estera, sv. Bazilij, Beg v Egipt, Kristus na križu in druge. Od leta 1808 naprej je vodil slikarski oddelek dunajske porcelanske manufakture. Leta 1823 je postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Bil je prijatelj kiparja Antonia Canova. Kavčič je po risbi, kompozicijah, koloritu in izbiri tém izrazit neoklasicist. Ohranilo se je tudi približno dva tisoč njegovih risb, sicer pa največ njegovih del hranijo na Dunaju in v Ljubljani, nekaj jih je na Madžarskem, Češkem, v Italiji in eno v Združenih državah. Klasicistični slikar Franc Kavčič se je rodil leta 1755 v Gorici.

 

Med našimi prevajalci je bil Anton Sovré, eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov. Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Pred 100 leti (1922) je prevedel Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. *Posnetek Je o njem povedal književnik Alojz Rebula. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, po katerem se danes imenuje najvišja nagrada za prevajalske dosežke, se je rodil leta 1885 v Šavni Peči pri Zidanem Mostu.

 

Arhitekt  Edvard Ravnikar je študij arhitekture začel na Dunaju in ga sklenil pri Jožetu Plečniku v Ljubljani. Zanimanje za sodobnejše smeri v arhitekturi ga je pripeljalo tudi v atelje Le Corbusiera v Parizu. S tam pridobljenim znanjem pa je, skupaj z  drugimi slovenskimi ustvarjalci, razvoj naše povojne arhitekture odvrnil od ideologije socialističnega realizma in jo oprl na sodobne arhitekturne tokove v zahodni Evropi. Njegova najpomembnejša urbanistično in arhitekturno celostno zasnovana projekta sta Trg revolucije (danes Trg republike) in Nova Gorica, vendar načrt za mesto nikoli ni bil izveden v celotnem obsegu. Sodeloval je tudi v projektni skupini, ki je zasnovala Novi Beograd. Kot profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je znanje prenašal tudi na prihodnje generacije arhitektov.

Ljubljanska univerza mu je podelila naziv zaslužnega profesorja, Tehniška univerza v Gradcu pa častni doktorat. Arhitekt Edvard Ravnikar se je rodil leta 1907 v Novem mestu.

 

Kulturni delavec in etnolog Pavel Zablatnik je leta 1939 v Celovcu končal študij teologije, leta 1954 pa je v Gradcu doktoriral iz filozofije z narodopisno študijo o duhovni kulturi koroških Slovencev. Kot župnik in pozneje kot provizor je deloval predvsem na Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je tudi poučeval: najprej na humanistični in realni gimnaziji v Celovcu, nato pa na novi Zvezni gimnaziji za Slovence; v letih od 1968 do 1978 je bil tudi njen ravnatelj. Njegova narodopisna dela opisujejo predvsem šege in navade življenjskega kroga, letne čase, ljudsko magijo, pripovedništvo, pesništvo in gledališče koroških Slovencev. Kulturna dediščina koroških Slovencev je bila zanj temelj narodnostne identitete. Leta 1974 je postal dvorni svetnik, nekaj pozneje tudi duhovni. Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi Tischlerjevo nagrado za življenjsko delo ter Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva. Pavel Zablatnik, tudi prvi znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika, se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1912) v Bilnjovsu v občini Bilčovs na Koroškem.


12.06.2023

12. junij - dan srbsko-slovenskega prijateljstva (1903)

»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

11. junij - nova povojna šolska zakonodaja (1946)

Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist


05.06.2023

10. junij - mornar na vojni ladji »Szent Istvan«

Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika


05.06.2023

9. junij - 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije

Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča


05.06.2023

8. junij - Primož Trubar za 505. rojstni dan dobi vrtnico

Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju


05.06.2023

7. junij - dan slovenskih izgnancev

Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

6. junij - »Dol z rdečo buržoazijo!« (1968)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra


05.06.2023

5. junij - politično motiviran umor študenta - protestnika (1937)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani


29.05.2023

4. junij - pred 100 leti se je rodil škof dr. Vekoslav Grmič

“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

3. junij - 300 let od rojstva utemeljitelja naše botanične vede

Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

2. junij - prisega vojakov v učnih centrih Teritorialne obrambe

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo


29.05.2023

1. junij - 160 let železniške povezava Celovca z Mariborom

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

31. maj - prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah

Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem


29.05.2023

30. maj - politično preslišana Majniška deklaracija

Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

29. maj - dr. Ivan Šušteršič (1863) zagovornik trialistične ureditve monarhije

»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

28. maj - 120 let Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko

Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

27. maj - Angleški potopisec Edward Brown in polihistor Janez V. Valvazor

»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

26. maj - 80 let trilogije "Bobri" Janeza Jalna

Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

25. maj - Janez Polda, smučarski skakalec, ki je prestavljal meje

Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

24. maj - Branka Jurca, urednica Cicibana in književnica

Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 26 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov