Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

27.11.2022


Grof omogoči šolanje nadarjenemu slikarju

 »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh«

Osebnost naše povojne arhitekture

Slikar Franc Kavčič je bil prvi umetnik slovenskega rodu, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Filip Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Slikal je v olju, najpogosteje mitološke in svetopisemske prizore, kot so Salomonova sodba, kraljica Estera, sv. Bazilij, Beg v Egipt, Kristus na križu in druge. Od leta 1808 naprej je vodil slikarski oddelek dunajske porcelanske manufakture. Leta 1823 je postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Bil je prijatelj kiparja Antonia Canova. Kavčič je po risbi, kompozicijah, koloritu in izbiri tém izrazit neoklasicist. Ohranilo se je tudi približno dva tisoč njegovih risb, sicer pa največ njegovih del hranijo na Dunaju in v Ljubljani, nekaj jih je na Madžarskem, Češkem, v Italiji in eno v Združenih državah. Klasicistični slikar Franc Kavčič se je rodil leta 1755 v Gorici.

 

Med našimi prevajalci je bil Anton Sovré, eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov. Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Pred 100 leti (1922) je prevedel Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. *Posnetek Je o njem povedal književnik Alojz Rebula. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, po katerem se danes imenuje najvišja nagrada za prevajalske dosežke, se je rodil leta 1885 v Šavni Peči pri Zidanem Mostu.

 

Arhitekt  Edvard Ravnikar je študij arhitekture začel na Dunaju in ga sklenil pri Jožetu Plečniku v Ljubljani. Zanimanje za sodobnejše smeri v arhitekturi ga je pripeljalo tudi v atelje Le Corbusiera v Parizu. S tam pridobljenim znanjem pa je, skupaj z  drugimi slovenskimi ustvarjalci, razvoj naše povojne arhitekture odvrnil od ideologije socialističnega realizma in jo oprl na sodobne arhitekturne tokove v zahodni Evropi. Njegova najpomembnejša urbanistično in arhitekturno celostno zasnovana projekta sta Trg revolucije (danes Trg republike) in Nova Gorica, vendar načrt za mesto nikoli ni bil izveden v celotnem obsegu. Sodeloval je tudi v projektni skupini, ki je zasnovala Novi Beograd. Kot profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je znanje prenašal tudi na prihodnje generacije arhitektov.

Ljubljanska univerza mu je podelila naziv zaslužnega profesorja, Tehniška univerza v Gradcu pa častni doktorat. Arhitekt Edvard Ravnikar se je rodil leta 1907 v Novem mestu.

 

Kulturni delavec in etnolog Pavel Zablatnik je leta 1939 v Celovcu končal študij teologije, leta 1954 pa je v Gradcu doktoriral iz filozofije z narodopisno študijo o duhovni kulturi koroških Slovencev. Kot župnik in pozneje kot provizor je deloval predvsem na Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je tudi poučeval: najprej na humanistični in realni gimnaziji v Celovcu, nato pa na novi Zvezni gimnaziji za Slovence; v letih od 1968 do 1978 je bil tudi njen ravnatelj. Njegova narodopisna dela opisujejo predvsem šege in navade življenjskega kroga, letne čase, ljudsko magijo, pripovedništvo, pesništvo in gledališče koroških Slovencev. Kulturna dediščina koroških Slovencev je bila zanj temelj narodnostne identitete. Leta 1974 je postal dvorni svetnik, nekaj pozneje tudi duhovni. Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi Tischlerjevo nagrado za življenjsko delo ter Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva. Pavel Zablatnik, tudi prvi znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika, se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1912) v Bilnjovsu v občini Bilčovs na Koroškem.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

27.11.2022


Grof omogoči šolanje nadarjenemu slikarju

 »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh«

Osebnost naše povojne arhitekture

Slikar Franc Kavčič je bil prvi umetnik slovenskega rodu, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Filip Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Slikal je v olju, najpogosteje mitološke in svetopisemske prizore, kot so Salomonova sodba, kraljica Estera, sv. Bazilij, Beg v Egipt, Kristus na križu in druge. Od leta 1808 naprej je vodil slikarski oddelek dunajske porcelanske manufakture. Leta 1823 je postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Bil je prijatelj kiparja Antonia Canova. Kavčič je po risbi, kompozicijah, koloritu in izbiri tém izrazit neoklasicist. Ohranilo se je tudi približno dva tisoč njegovih risb, sicer pa največ njegovih del hranijo na Dunaju in v Ljubljani, nekaj jih je na Madžarskem, Češkem, v Italiji in eno v Združenih državah. Klasicistični slikar Franc Kavčič se je rodil leta 1755 v Gorici.

 

Med našimi prevajalci je bil Anton Sovré, eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov. Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Pred 100 leti (1922) je prevedel Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. *Posnetek Je o njem povedal književnik Alojz Rebula. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre, po katerem se danes imenuje najvišja nagrada za prevajalske dosežke, se je rodil leta 1885 v Šavni Peči pri Zidanem Mostu.

 

Arhitekt  Edvard Ravnikar je študij arhitekture začel na Dunaju in ga sklenil pri Jožetu Plečniku v Ljubljani. Zanimanje za sodobnejše smeri v arhitekturi ga je pripeljalo tudi v atelje Le Corbusiera v Parizu. S tam pridobljenim znanjem pa je, skupaj z  drugimi slovenskimi ustvarjalci, razvoj naše povojne arhitekture odvrnil od ideologije socialističnega realizma in jo oprl na sodobne arhitekturne tokove v zahodni Evropi. Njegova najpomembnejša urbanistično in arhitekturno celostno zasnovana projekta sta Trg revolucije (danes Trg republike) in Nova Gorica, vendar načrt za mesto nikoli ni bil izveden v celotnem obsegu. Sodeloval je tudi v projektni skupini, ki je zasnovala Novi Beograd. Kot profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je znanje prenašal tudi na prihodnje generacije arhitektov.

Ljubljanska univerza mu je podelila naziv zaslužnega profesorja, Tehniška univerza v Gradcu pa častni doktorat. Arhitekt Edvard Ravnikar se je rodil leta 1907 v Novem mestu.

 

Kulturni delavec in etnolog Pavel Zablatnik je leta 1939 v Celovcu končal študij teologije, leta 1954 pa je v Gradcu doktoriral iz filozofije z narodopisno študijo o duhovni kulturi koroških Slovencev. Kot župnik in pozneje kot provizor je deloval predvsem na Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je tudi poučeval: najprej na humanistični in realni gimnaziji v Celovcu, nato pa na novi Zvezni gimnaziji za Slovence; v letih od 1968 do 1978 je bil tudi njen ravnatelj. Njegova narodopisna dela opisujejo predvsem šege in navade življenjskega kroga, letne čase, ljudsko magijo, pripovedništvo, pesništvo in gledališče koroških Slovencev. Kulturna dediščina koroških Slovencev je bila zanj temelj narodnostne identitete. Leta 1974 je postal dvorni svetnik, nekaj pozneje tudi duhovni. Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi Tischlerjevo nagrado za življenjsko delo ter Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva. Pavel Zablatnik, tudi prvi znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika, se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1912) v Bilnjovsu v občini Bilčovs na Koroškem.


11.09.2022

11. september - baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca

»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah


10.09.2022

10. september - mirovna pogodba iz Saint Germaina

Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog


09.09.2022

9. september - od žebljarja do slikarja

Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk


08.09.2022

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


Stran 40 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov