Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

7. december - Hamurabijev zakonik v slovenščini

03.12.2022


Češki emigrant – filmski ustvarjalec

Slikar, grafik, ilustrator in mojster mozaikov

V koprsko pristanišče vpluje prva čezoceanska ladja Gorica

Pravnik in orientalist Viktor Korošec je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je tam tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in najstarejši skoraj v celoti ohranjeni zakonik, ki je nastal v 18. stoletju pred našim štetjem v Babilonu. Zakonik velja za veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah. Od leta 1956 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Viktor Korošec, vrhunski poznavalec hetitskih državnih pogodb in uveljavljena osebnost svetovne pravne orientalistike, se je rodil leta 1899 v Ljubljani.

 

Leta 1913 se je v Čáchovicah pri Pragi rodil filmski režiser František Čap. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je z materjo emigriral v Zvezno republiko Nemčijo. Na Bavarskem ga je srečal Branimir Tuma, tedaj direktor Triglav filma, ki je iskal strokovnjake, ki bi pomagali pri razvoju mlade slovenske filmske industrije, in ga povabil v Ljubljano. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega sloga. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komičnega in dramatičnega položaja. V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, ki je vse do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja ohranil rekord najbolj gledanega slovenskega filma, pomemben pa je tudi kot obrtniško brezhiben izdelek, ki je v našo kinematografijo vnesel nove tehnične standarde kakovosti. František Čap je v svojem slovenskem obdobju posnel enajst filmov, od katerih pa jih je bilo samo pet v izključni produkciji domačega Triglav filma, drugi pa so bili koprodukcije oziroma filmi za druga jugoslovanska ali tuja podjetja.

 

Slikar, grafik in ilustrator  Ivan Séljak Čopič se je zelo mlad navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter nato končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. *Posnetek Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko. Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači slovenskega parlamenta v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, potem pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič – rodil se je leta 1927 v Idriji – prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec številnih slikarskih kolonij.

 

Leta 1958 je v na novo zgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, to pa se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 razpuščeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem so tudi začeli graditi pristanišče. Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju pristanišča piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

7. december - Hamurabijev zakonik v slovenščini

03.12.2022


Češki emigrant – filmski ustvarjalec

Slikar, grafik, ilustrator in mojster mozaikov

V koprsko pristanišče vpluje prva čezoceanska ladja Gorica

Pravnik in orientalist Viktor Korošec je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je tam tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in najstarejši skoraj v celoti ohranjeni zakonik, ki je nastal v 18. stoletju pred našim štetjem v Babilonu. Zakonik velja za veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah. Od leta 1956 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Viktor Korošec, vrhunski poznavalec hetitskih državnih pogodb in uveljavljena osebnost svetovne pravne orientalistike, se je rodil leta 1899 v Ljubljani.

 

Leta 1913 se je v Čáchovicah pri Pragi rodil filmski režiser František Čap. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je z materjo emigriral v Zvezno republiko Nemčijo. Na Bavarskem ga je srečal Branimir Tuma, tedaj direktor Triglav filma, ki je iskal strokovnjake, ki bi pomagali pri razvoju mlade slovenske filmske industrije, in ga povabil v Ljubljano. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega sloga. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komičnega in dramatičnega položaja. V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, ki je vse do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja ohranil rekord najbolj gledanega slovenskega filma, pomemben pa je tudi kot obrtniško brezhiben izdelek, ki je v našo kinematografijo vnesel nove tehnične standarde kakovosti. František Čap je v svojem slovenskem obdobju posnel enajst filmov, od katerih pa jih je bilo samo pet v izključni produkciji domačega Triglav filma, drugi pa so bili koprodukcije oziroma filmi za druga jugoslovanska ali tuja podjetja.

 

Slikar, grafik in ilustrator  Ivan Séljak Čopič se je zelo mlad navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter nato končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. *Posnetek Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko. Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači slovenskega parlamenta v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, potem pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič – rodil se je leta 1927 v Idriji – prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec številnih slikarskih kolonij.

 

Leta 1958 je v na novo zgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, to pa se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 razpuščeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem so tudi začeli graditi pristanišče. Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju pristanišča piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

15. januar - Josip Vandot (1884) in njegov literarni junak Kekec

Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov