Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

03.12.2022

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo

V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so upoštevali to pravilo in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost 19. stoletja Benjamin Ipavec. Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, igral orkester domačega 17. pešpolka pod vodstvom Frana Gerbiča, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob burnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame. Še večje navdušenje pa je vladalo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec. Po predstavi je dobil številne čestitke in pohvale.

 

Zgodovinar Janko Orožen se je rodil leta 1891 v Turju pri Rimskih Toplicah. Po poklicu je bil učitelj. Med prvo svetovno vojno se je pridružil prostovoljcem v češki legiji in z njo odšel na solunsko fronto. Leta 1922 je diplomiral na filozofski fakulteti, nato pa kot zgodovinar, slavist in geograf poučeval v Murski Soboti in Celju. Med vojnama je pisal pedagoške razprave in učbenike za zgodovino, geografijo, ruščino in češčino; napisal je več kot 30 knjig, vrsto razprav, člankov in poročil ter 12 učbenikov. Janko Orožen je raziskoval tudi zgodovino Celja ter območij v porečju Savinje in Save.

 

Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje; med učbeniki je najbolj znana Matematika za vse štiri razrede srednjih tehniških šol. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil leta 1910 v Dolenji vasi pri Železnikih.

 

10. decembra pred 99 leti (1923) je v Ljubljani rojeni slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za razvoj nove metode pri kvantitativni organski mikroanalizi. Pregl velja za prvega in doslej edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je prejel to nagrado. Njegova spoznanja so vplivala na razvoj naravoslovnih ved, v Združenih državah pa je njegova metoda vodila k raziskavam nukleinskih kislin in posredno genetike. Leta 1914 je Friderik Pregl prejel nagrado Justusa von Liebiga, ki jo podeljuje Akademija znanosti na Dunaju, leto pozneje pa je postal njen član. Bil je častni doktor Univerze v Göttingenu in od leta 1929 tudi častni meščan Gradca. Po njem so v Sloveniji poimenovane nagrade za dosežke na področju znanstvenega in raziskovalnega dela v kemiji, v Avstriji pa podeljujejo nagrado Fritz-Pregl Preis tistim znanstvenikom, za katere velja, da so pripomogli k premikanju mejnikov na področju kemijskih znanosti.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

03.12.2022

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo

V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so upoštevali to pravilo in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost 19. stoletja Benjamin Ipavec. Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, igral orkester domačega 17. pešpolka pod vodstvom Frana Gerbiča, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob burnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame. Še večje navdušenje pa je vladalo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec. Po predstavi je dobil številne čestitke in pohvale.

 

Zgodovinar Janko Orožen se je rodil leta 1891 v Turju pri Rimskih Toplicah. Po poklicu je bil učitelj. Med prvo svetovno vojno se je pridružil prostovoljcem v češki legiji in z njo odšel na solunsko fronto. Leta 1922 je diplomiral na filozofski fakulteti, nato pa kot zgodovinar, slavist in geograf poučeval v Murski Soboti in Celju. Med vojnama je pisal pedagoške razprave in učbenike za zgodovino, geografijo, ruščino in češčino; napisal je več kot 30 knjig, vrsto razprav, člankov in poročil ter 12 učbenikov. Janko Orožen je raziskoval tudi zgodovino Celja ter območij v porečju Savinje in Save.

 

Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje; med učbeniki je najbolj znana Matematika za vse štiri razrede srednjih tehniških šol. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil leta 1910 v Dolenji vasi pri Železnikih.

 

10. decembra pred 99 leti (1923) je v Ljubljani rojeni slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za razvoj nove metode pri kvantitativni organski mikroanalizi. Pregl velja za prvega in doslej edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je prejel to nagrado. Njegova spoznanja so vplivala na razvoj naravoslovnih ved, v Združenih državah pa je njegova metoda vodila k raziskavam nukleinskih kislin in posredno genetike. Leta 1914 je Friderik Pregl prejel nagrado Justusa von Liebiga, ki jo podeljuje Akademija znanosti na Dunaju, leto pozneje pa je postal njen član. Bil je častni doktor Univerze v Göttingenu in od leta 1929 tudi častni meščan Gradca. Po njem so v Sloveniji poimenovane nagrade za dosežke na področju znanstvenega in raziskovalnega dela v kemiji, v Avstriji pa podeljujejo nagrado Fritz-Pregl Preis tistim znanstvenikom, za katere velja, da so pripomogli k premikanju mejnikov na področju kemijskih znanosti.


03.12.2023

8. december - “Novine za Vogrske Slovence” (1913)

Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

6. december - Oton Berkopec (1906) utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov