»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo

V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so upoštevali to pravilo in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost 19. stoletja Benjamin Ipavec. Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, igral orkester domačega 17. pešpolka pod vodstvom Frana Gerbiča, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob burnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame. Še večje navdušenje pa je vladalo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec. Po predstavi je dobil številne čestitke in pohvale.

Zgodovinar Janko Orožen se je rodil leta 1891 v Turju pri Rimskih Toplicah. Po poklicu je bil učitelj. Med prvo svetovno vojno se je pridružil prostovoljcem v češki legiji in z njo odšel na solunsko fronto. Leta 1922 je diplomiral na filozofski fakulteti, nato pa kot zgodovinar, slavist in geograf poučeval v Murski Soboti in Celju. Med vojnama je pisal pedagoške razprave in učbenike za zgodovino, geografijo, ruščino in češčino; napisal je več kot 30 knjig, vrsto razprav, člankov in poročil ter 12 učbenikov. Janko Orožen je raziskoval tudi zgodovino Celja ter območij v porečju Savinje in Save.

Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje; med učbeniki je najbolj znana Matematika za vse štiri razrede srednjih tehniških šol. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil leta 1910 v Dolenji vasi pri Železnikih.

10. decembra pred 99 leti (1923) je v Ljubljani rojeni slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za razvoj nove metode pri kvantitativni organski mikroanalizi. Pregl velja za prvega in doslej edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je prejel to nagrado. Njegova spoznanja so vplivala na razvoj naravoslovnih ved, v Združenih državah pa je njegova metoda vodila k raziskavam nukleinskih kislin in posredno genetike. Leta 1914 je Friderik Pregl prejel nagrado Justusa von Liebiga, ki jo podeljuje Akademija znanosti na Dunaju, leto pozneje pa je postal njen član. Bil je častni doktor Univerze v Göttingenu in od leta 1929 tudi častni meščan Gradca. Po njem so v Sloveniji poimenovane nagrade za dosežke na področju znanstvenega in raziskovalnega dela v kemiji, v Avstriji pa podeljujejo nagrado Fritz-Pregl Preis tistim znanstvenikom, za katere velja, da so pripomogli k premikanju mejnikov na področju kemijskih znanosti.