Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli
Ustvarjalka tolminskega muzeja
Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja
Prispevek k raziskovanju vesolja
11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz njega in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka. Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je ustvaril prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
Muzealka Marija Rutar je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnanstvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila leta 1903 v Tolminu.
Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Najprej je odšel v Argentino, po dveh letih pa se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri tamkajšnji Glasbeni matici; vodil je tudi več pevskih zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let tržaški komorni zbor. Skladal je simfonično, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi nadvse priljubljeni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Njegova dejavnost na cerkvenem področju se je razmahnila po drugem vatikanskem koncilu, ki je uvedel v bogoslužje narodne jezike. Napisal je več maš, iz njegovega srca so privrele melodije številnih cerkvenih pesmi, med katerimi so se ljudem priljubile zlasti božične, na primer Bila je noč in Zvezde gorijo. Vrsto let je prepeval tudi v pravoslavnem zboru v Trstu in ga nekaj časa tudi vodil. Zanj je napisal skladbo – molitev Otče naš. Njegove zborovske priredbe starih ljudskih cerkvenih pesmi so leta 1974 izšle v zbirki Ljudske nabožne pesmi. V njej je zbranih 43 napevov z vsega slovenskega prostora. Ubald Vrabec se je rodil leta 1905 v Trstu, tam je veljal tudi za osrednjo osebnost tamkajšnjega glasbenega življenja.
Elektronik in fizik Anton Mavretič je po študiju v Ljubljani leta 1957 nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se pozneje zaposlil pri centru za raziskave vesolja slovitega Massachusetts Institute of Technology (MIT). Pozneje je služboval še na Harvardu in nato poldrugo desetletje še na univerzi Boston kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme in s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. *Posnetek Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Vsako leto je povabil več slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo v Boston. Leta 2015 je za svoje znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič, tudi dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike, se je rodil leta 1934 na Bóldražu v Beli krajini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli
Ustvarjalka tolminskega muzeja
Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja
Prispevek k raziskovanju vesolja
11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz njega in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka. Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je ustvaril prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
Muzealka Marija Rutar je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnanstvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila leta 1903 v Tolminu.
Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Najprej je odšel v Argentino, po dveh letih pa se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri tamkajšnji Glasbeni matici; vodil je tudi več pevskih zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let tržaški komorni zbor. Skladal je simfonično, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi nadvse priljubljeni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Njegova dejavnost na cerkvenem področju se je razmahnila po drugem vatikanskem koncilu, ki je uvedel v bogoslužje narodne jezike. Napisal je več maš, iz njegovega srca so privrele melodije številnih cerkvenih pesmi, med katerimi so se ljudem priljubile zlasti božične, na primer Bila je noč in Zvezde gorijo. Vrsto let je prepeval tudi v pravoslavnem zboru v Trstu in ga nekaj časa tudi vodil. Zanj je napisal skladbo – molitev Otče naš. Njegove zborovske priredbe starih ljudskih cerkvenih pesmi so leta 1974 izšle v zbirki Ljudske nabožne pesmi. V njej je zbranih 43 napevov z vsega slovenskega prostora. Ubald Vrabec se je rodil leta 1905 v Trstu, tam je veljal tudi za osrednjo osebnost tamkajšnjega glasbenega življenja.
Elektronik in fizik Anton Mavretič je po študiju v Ljubljani leta 1957 nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se pozneje zaposlil pri centru za raziskave vesolja slovitega Massachusetts Institute of Technology (MIT). Pozneje je služboval še na Harvardu in nato poldrugo desetletje še na univerzi Boston kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme in s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. *Posnetek Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Vsako leto je povabil več slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo v Boston. Leta 2015 je za svoje znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič, tudi dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike, se je rodil leta 1934 na Bóldražu v Beli krajini.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov