Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli
Ustvarjalka tolminskega muzeja
Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja
Prispevek k raziskovanju vesolja
11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz njega in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka. Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je ustvaril prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
Muzealka Marija Rutar je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnanstvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila leta 1903 v Tolminu.
Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Najprej je odšel v Argentino, po dveh letih pa se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri tamkajšnji Glasbeni matici; vodil je tudi več pevskih zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let tržaški komorni zbor. Skladal je simfonično, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi nadvse priljubljeni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Njegova dejavnost na cerkvenem področju se je razmahnila po drugem vatikanskem koncilu, ki je uvedel v bogoslužje narodne jezike. Napisal je več maš, iz njegovega srca so privrele melodije številnih cerkvenih pesmi, med katerimi so se ljudem priljubile zlasti božične, na primer Bila je noč in Zvezde gorijo. Vrsto let je prepeval tudi v pravoslavnem zboru v Trstu in ga nekaj časa tudi vodil. Zanj je napisal skladbo – molitev Otče naš. Njegove zborovske priredbe starih ljudskih cerkvenih pesmi so leta 1974 izšle v zbirki Ljudske nabožne pesmi. V njej je zbranih 43 napevov z vsega slovenskega prostora. Ubald Vrabec se je rodil leta 1905 v Trstu, tam je veljal tudi za osrednjo osebnost tamkajšnjega glasbenega življenja.
Elektronik in fizik Anton Mavretič je po študiju v Ljubljani leta 1957 nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se pozneje zaposlil pri centru za raziskave vesolja slovitega Massachusetts Institute of Technology (MIT). Pozneje je služboval še na Harvardu in nato poldrugo desetletje še na univerzi Boston kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme in s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. *Posnetek Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Vsako leto je povabil več slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo v Boston. Leta 2015 je za svoje znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič, tudi dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike, se je rodil leta 1934 na Bóldražu v Beli krajini.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli
Ustvarjalka tolminskega muzeja
Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja
Prispevek k raziskovanju vesolja
11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz njega in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka. Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je ustvaril prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
Muzealka Marija Rutar je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnanstvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila leta 1903 v Tolminu.
Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Najprej je odšel v Argentino, po dveh letih pa se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri tamkajšnji Glasbeni matici; vodil je tudi več pevskih zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let tržaški komorni zbor. Skladal je simfonično, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi nadvse priljubljeni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Njegova dejavnost na cerkvenem področju se je razmahnila po drugem vatikanskem koncilu, ki je uvedel v bogoslužje narodne jezike. Napisal je več maš, iz njegovega srca so privrele melodije številnih cerkvenih pesmi, med katerimi so se ljudem priljubile zlasti božične, na primer Bila je noč in Zvezde gorijo. Vrsto let je prepeval tudi v pravoslavnem zboru v Trstu in ga nekaj časa tudi vodil. Zanj je napisal skladbo – molitev Otče naš. Njegove zborovske priredbe starih ljudskih cerkvenih pesmi so leta 1974 izšle v zbirki Ljudske nabožne pesmi. V njej je zbranih 43 napevov z vsega slovenskega prostora. Ubald Vrabec se je rodil leta 1905 v Trstu, tam je veljal tudi za osrednjo osebnost tamkajšnjega glasbenega življenja.
Elektronik in fizik Anton Mavretič je po študiju v Ljubljani leta 1957 nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se pozneje zaposlil pri centru za raziskave vesolja slovitega Massachusetts Institute of Technology (MIT). Pozneje je služboval še na Harvardu in nato poldrugo desetletje še na univerzi Boston kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme in s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. *Posnetek Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Vsako leto je povabil več slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo v Boston. Leta 2015 je za svoje znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič, tudi dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike, se je rodil leta 1934 na Bóldražu v Beli krajini.
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov