Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem
Pravnik in rektor ljubljanske univerze
Tragična usoda partizanskega zdravnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar Fran Orožen se je ukvarjal predvsem z metodiko geografije. Rodil se je leta 1853 v Laškem. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, po opravljenem profesorskem izpitu leta 1881 pa je poučeval v Kopru, Novem mestu in Ljubljani. Še posebno se je zanimal za gorski svet. Njegovo najpomembnejše delo je “Vojvodina Kranjska”, natisnjena v prvih letih prejšnjega stoletja. Fran Orožen je bil tudi prvi načelnik Društva slovenskih profesorjev.
Ivan Krizostom Švegelj je bil diplomat in politik. Študiral je na orientalski akademiji in na pravni fakulteti na Dunaju, doktoriral pa je v Innsbrucku leta 1897. Do leta 1917 je deloval v avstrijski konzularni službi v Združenih državah Amerike, Švici, Južni Afriki, Grčiji in Kanadi. Po prvi svetovni vojni je bil član delegacije na mirovni konferenci v Parizu, na kateri se je uspešno zavzel za ozemeljsko pripadnost Bleda Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je v osebnem stiku s predsednikom ZDA Woodrowom Wilsonom in njegovimi sodelavci, prav njemu na čast je svoj grad Grimšče pri Bledu preimenoval v Wilsonio. Ivan Krizostom Švegelj se je rodil leta 1875 v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Gorazd Kušej sodi med najpomembnejše slovenske pravne mislece. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/1952 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi na razvoj slovenske pravne terminologije. *Posnetek Pravnik Gorazd Kušej se je rodil leta 1907 v Gradcu.
Zdravnik Robert Kukovec velja za enega izmed organizatorjev sanitete v enotah Slovenske partizanske vojske. Medicino je študiral v Innsbrucku ter na Dunaju in pozneje služboval v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Strasbourgu in Parizu, tam je leta 1940 tudi opravil specialistični izpit. Potem ko je leta 1941 postal asistent na kirurški kliniki v Ljubljani, se je vključil v partizansko odporniško gibanje in do septembra 1944 delal v terenskih bolnišnicah po Liki. Nato je postal kirurg 9. korpusa Slovenske partizanske vojske in jeseni 1944 glavni kirurg 4. operativne cone na Štajerskem. Roberta Kukovca so tik pred koncem vojne v Savinjski dolini ujeli nemški vojaki in ga manj kot mesec dni pred koncem vojne usmrtili. Rodil se je leta 1910 v Innsbrucku.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem
Pravnik in rektor ljubljanske univerze
Tragična usoda partizanskega zdravnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar Fran Orožen se je ukvarjal predvsem z metodiko geografije. Rodil se je leta 1853 v Laškem. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, po opravljenem profesorskem izpitu leta 1881 pa je poučeval v Kopru, Novem mestu in Ljubljani. Še posebno se je zanimal za gorski svet. Njegovo najpomembnejše delo je “Vojvodina Kranjska”, natisnjena v prvih letih prejšnjega stoletja. Fran Orožen je bil tudi prvi načelnik Društva slovenskih profesorjev.
Ivan Krizostom Švegelj je bil diplomat in politik. Študiral je na orientalski akademiji in na pravni fakulteti na Dunaju, doktoriral pa je v Innsbrucku leta 1897. Do leta 1917 je deloval v avstrijski konzularni službi v Združenih državah Amerike, Švici, Južni Afriki, Grčiji in Kanadi. Po prvi svetovni vojni je bil član delegacije na mirovni konferenci v Parizu, na kateri se je uspešno zavzel za ozemeljsko pripadnost Bleda Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je v osebnem stiku s predsednikom ZDA Woodrowom Wilsonom in njegovimi sodelavci, prav njemu na čast je svoj grad Grimšče pri Bledu preimenoval v Wilsonio. Ivan Krizostom Švegelj se je rodil leta 1875 v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Gorazd Kušej sodi med najpomembnejše slovenske pravne mislece. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/1952 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi na razvoj slovenske pravne terminologije. *Posnetek Pravnik Gorazd Kušej se je rodil leta 1907 v Gradcu.
Zdravnik Robert Kukovec velja za enega izmed organizatorjev sanitete v enotah Slovenske partizanske vojske. Medicino je študiral v Innsbrucku ter na Dunaju in pozneje služboval v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Strasbourgu in Parizu, tam je leta 1940 tudi opravil specialistični izpit. Potem ko je leta 1941 postal asistent na kirurški kliniki v Ljubljani, se je vključil v partizansko odporniško gibanje in do septembra 1944 delal v terenskih bolnišnicah po Liki. Nato je postal kirurg 9. korpusa Slovenske partizanske vojske in jeseni 1944 glavni kirurg 4. operativne cone na Štajerskem. Roberta Kukovca so tik pred koncem vojne v Savinjski dolini ujeli nemški vojaki in ga manj kot mesec dni pred koncem vojne usmrtili. Rodil se je leta 1910 v Innsbrucku.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov