Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem
Pravnik in rektor ljubljanske univerze
Tragična usoda partizanskega zdravnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar Fran Orožen se je ukvarjal predvsem z metodiko geografije. Rodil se je leta 1853 v Laškem. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, po opravljenem profesorskem izpitu leta 1881 pa je poučeval v Kopru, Novem mestu in Ljubljani. Še posebno se je zanimal za gorski svet. Njegovo najpomembnejše delo je “Vojvodina Kranjska”, natisnjena v prvih letih prejšnjega stoletja. Fran Orožen je bil tudi prvi načelnik Društva slovenskih profesorjev.
Ivan Krizostom Švegelj je bil diplomat in politik. Študiral je na orientalski akademiji in na pravni fakulteti na Dunaju, doktoriral pa je v Innsbrucku leta 1897. Do leta 1917 je deloval v avstrijski konzularni službi v Združenih državah Amerike, Švici, Južni Afriki, Grčiji in Kanadi. Po prvi svetovni vojni je bil član delegacije na mirovni konferenci v Parizu, na kateri se je uspešno zavzel za ozemeljsko pripadnost Bleda Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je v osebnem stiku s predsednikom ZDA Woodrowom Wilsonom in njegovimi sodelavci, prav njemu na čast je svoj grad Grimšče pri Bledu preimenoval v Wilsonio. Ivan Krizostom Švegelj se je rodil leta 1875 v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Gorazd Kušej sodi med najpomembnejše slovenske pravne mislece. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/1952 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi na razvoj slovenske pravne terminologije. *Posnetek Pravnik Gorazd Kušej se je rodil leta 1907 v Gradcu.
Zdravnik Robert Kukovec velja za enega izmed organizatorjev sanitete v enotah Slovenske partizanske vojske. Medicino je študiral v Innsbrucku ter na Dunaju in pozneje služboval v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Strasbourgu in Parizu, tam je leta 1940 tudi opravil specialistični izpit. Potem ko je leta 1941 postal asistent na kirurški kliniki v Ljubljani, se je vključil v partizansko odporniško gibanje in do septembra 1944 delal v terenskih bolnišnicah po Liki. Nato je postal kirurg 9. korpusa Slovenske partizanske vojske in jeseni 1944 glavni kirurg 4. operativne cone na Štajerskem. Roberta Kukovca so tik pred koncem vojne v Savinjski dolini ujeli nemški vojaki in ga manj kot mesec dni pred koncem vojne usmrtili. Rodil se je leta 1910 v Innsbrucku.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem
Pravnik in rektor ljubljanske univerze
Tragična usoda partizanskega zdravnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar Fran Orožen se je ukvarjal predvsem z metodiko geografije. Rodil se je leta 1853 v Laškem. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, po opravljenem profesorskem izpitu leta 1881 pa je poučeval v Kopru, Novem mestu in Ljubljani. Še posebno se je zanimal za gorski svet. Njegovo najpomembnejše delo je “Vojvodina Kranjska”, natisnjena v prvih letih prejšnjega stoletja. Fran Orožen je bil tudi prvi načelnik Društva slovenskih profesorjev.
Ivan Krizostom Švegelj je bil diplomat in politik. Študiral je na orientalski akademiji in na pravni fakulteti na Dunaju, doktoriral pa je v Innsbrucku leta 1897. Do leta 1917 je deloval v avstrijski konzularni službi v Združenih državah Amerike, Švici, Južni Afriki, Grčiji in Kanadi. Po prvi svetovni vojni je bil član delegacije na mirovni konferenci v Parizu, na kateri se je uspešno zavzel za ozemeljsko pripadnost Bleda Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je v osebnem stiku s predsednikom ZDA Woodrowom Wilsonom in njegovimi sodelavci, prav njemu na čast je svoj grad Grimšče pri Bledu preimenoval v Wilsonio. Ivan Krizostom Švegelj se je rodil leta 1875 v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Gorazd Kušej sodi med najpomembnejše slovenske pravne mislece. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/1952 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi na razvoj slovenske pravne terminologije. *Posnetek Pravnik Gorazd Kušej se je rodil leta 1907 v Gradcu.
Zdravnik Robert Kukovec velja za enega izmed organizatorjev sanitete v enotah Slovenske partizanske vojske. Medicino je študiral v Innsbrucku ter na Dunaju in pozneje služboval v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Strasbourgu in Parizu, tam je leta 1940 tudi opravil specialistični izpit. Potem ko je leta 1941 postal asistent na kirurški kliniki v Ljubljani, se je vključil v partizansko odporniško gibanje in do septembra 1944 delal v terenskih bolnišnicah po Liki. Nato je postal kirurg 9. korpusa Slovenske partizanske vojske in jeseni 1944 glavni kirurg 4. operativne cone na Štajerskem. Roberta Kukovca so tik pred koncem vojne v Savinjski dolini ujeli nemški vojaki in ga manj kot mesec dni pred koncem vojne usmrtili. Rodil se je leta 1910 v Innsbrucku.
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov