Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih
Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar
Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Spomini na Prešerna”, ki jih je Ernestina Jelovšek, pesnikova nezakonska hči, napisala po pripovedih svoje matere, so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in rahločutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere. Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan pred 180 leti (1842.). Bila je Anina in Francetova druga hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano. Leta 1917 je umrla v ubožnici.
Tomaž Romih je bil na začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Narodnoprosvetno delo je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze. V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter ob pomoči donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem hospitantk na to šolo, prvo v tedanji Avstriji, ki je vpeljala koedukacijo – skupne razrede deklic in dečkov. Rodil se je leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico.
Jezikoslovec in literarni zgodovinar Janko Jurančič je študiral slavistiko in germanistiko na univerzah v Beogradu in Ljubljani. Pozneje je poučeval na srednji tehniški šoli, višji pedagoški šoli in filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1984 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika” in načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Janko Jurančič je bil po 2. svetovni vojni najdejavnejši in najbolj sistematični pisec učbenikov srbskega jezika in književnosti za slovenske šole. Rodil se je pred 120 leti (1902.) v Andréncih pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Leta 1951 je bil premierno predstavljen prvi črno-beli slovenski mladinski film Kekec, ki velja za enega najbolj kultnih filmov slovenske in jugoslovanske kinematografije. Film režiserja Jožeta Galeta in producenta Dušana Povha je nastal po pripovedki Kekec nad samotnim breznom pisatelja Josipa Vandota, ki je leta 1924 izšla pri mladinskem listu Zvonček. Pred 70 leti (1952.) je na 13. beneškem filmskem festivalu kot prvi slovenski film dobil mednarodno nagrado. V glavnih vlogah so nastopili Matija Barl, Frane Milčinski Ježek in Franc Presetnik. Na vrhuncu priljubljenosti je bil film predvajan tudi v tujini. Leta 1963 in 1968 sta sledila še dva Galetova filma po Vandotovih pripovedkah – Srečno, Kekec in Kekčeve ukane. Film je navduševal tudi otroke na Madžarskem, v Nemčiji, Argentini, prava uspešnica je postal na Kitajskem, zelo lepo pa so ga sprejeli tudi v Nemčiji. *Posnetek* Se je spominjal režiser Jože Gale. Kekec ima neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti. Negativ filma se je decembra lani (2021) vrnil iz kinoteke v Beogradu kot eden od trinajstih slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, saj ni imel primernega depoja.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih
Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar
Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Spomini na Prešerna”, ki jih je Ernestina Jelovšek, pesnikova nezakonska hči, napisala po pripovedih svoje matere, so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in rahločutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere. Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan pred 180 leti (1842.). Bila je Anina in Francetova druga hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano. Leta 1917 je umrla v ubožnici.
Tomaž Romih je bil na začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Narodnoprosvetno delo je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze. V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter ob pomoči donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem hospitantk na to šolo, prvo v tedanji Avstriji, ki je vpeljala koedukacijo – skupne razrede deklic in dečkov. Rodil se je leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico.
Jezikoslovec in literarni zgodovinar Janko Jurančič je študiral slavistiko in germanistiko na univerzah v Beogradu in Ljubljani. Pozneje je poučeval na srednji tehniški šoli, višji pedagoški šoli in filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1984 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika” in načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Janko Jurančič je bil po 2. svetovni vojni najdejavnejši in najbolj sistematični pisec učbenikov srbskega jezika in književnosti za slovenske šole. Rodil se je pred 120 leti (1902.) v Andréncih pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Leta 1951 je bil premierno predstavljen prvi črno-beli slovenski mladinski film Kekec, ki velja za enega najbolj kultnih filmov slovenske in jugoslovanske kinematografije. Film režiserja Jožeta Galeta in producenta Dušana Povha je nastal po pripovedki Kekec nad samotnim breznom pisatelja Josipa Vandota, ki je leta 1924 izšla pri mladinskem listu Zvonček. Pred 70 leti (1952.) je na 13. beneškem filmskem festivalu kot prvi slovenski film dobil mednarodno nagrado. V glavnih vlogah so nastopili Matija Barl, Frane Milčinski Ježek in Franc Presetnik. Na vrhuncu priljubljenosti je bil film predvajan tudi v tujini. Leta 1963 in 1968 sta sledila še dva Galetova filma po Vandotovih pripovedkah – Srečno, Kekec in Kekčeve ukane. Film je navduševal tudi otroke na Madžarskem, v Nemčiji, Argentini, prava uspešnica je postal na Kitajskem, zelo lepo pa so ga sprejeli tudi v Nemčiji. *Posnetek* Se je spominjal režiser Jože Gale. Kekec ima neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti. Negativ filma se je decembra lani (2021) vrnil iz kinoteke v Beogradu kot eden od trinajstih slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, saj ni imel primernega depoja.
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Neveljaven email naslov