Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroški slavist – Miklošičev študent
Veliko ime slovenske operne režije
Mednarodna skupnost priznala slovensko državo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1828 se je na Lešah v Rožu na Koroškem rodil urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju, kjer je poslušal tudi predavanja jezikoslovca Franca Miklošiča in leta 1854 opravil zaključni izpit, s katerim je postal profesor slovenskega in leto pozneje še nemškega jezika. Poučeval je na celovški realki in gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik “Slovenska slovnica” s pregledom slovstva. To prvo tovrstno slovensko delo za šolsko rabo je doživelo kar deset izdaj. Njegovo Cvetje iz domačih in tujih logov je bilo berilo, s katerim je hotel dijaštvu dati v roke dela domačih in tujih klasikov. Izdajal in urejal je tudi revije Slovenska bčela, Glasnik slovenskega slovstva in Besednik, kot preroditelj in slovstveni vzgojitelj pa je deloval v Mohorjevi družbi. Bil je njen tajnik od ustanovitve leta 1868 naprej.
Poznejši šahovski velemojster in publicist Vasja Pirc je bil v letih od 1931 do 1957 med našimi najuspešnejšimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. *Posnetek Je Vasja Pirc za naš radio povedal leta 1974. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc se je rodil leta 1907 v Idriji.
Opernega režiserja in scenografa, pisatelja in publicista Emila Freliha je gledališka umetnost pritegnila že v zgodnji mladosti. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je študiral na oddelku za odrsko umetnost Državnega konservatorija v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je v dunajski Državni operi in v Salzburgu. *Posnetek Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, leta 1943 pa se je vrnil v ljubljansko Opero, v njej do osvoboditve režiral več oper, nato pa je v Pragi študiral še filmsko režijo. Od leta 1948 je bil umetniški vodja, režiser in dramaturg v gledališčih na Ptuju in v Kopru, režiser v Novem Sadu, potem pa do leta 1972 režiser v Mariboru, kjer je na oder postavil približno 30 oper. Emil Frelih – rodil se je pred 110 leti (1912) – je objavil tudi več strokovnih knjig, potopisov ter mladinskih, dramskih in leposlovnih del.
Pred 31 leti so Nemčija, Švedska in Islandija kot prve zahodnoevropske države priznale samostojnost in neodvisnost Slovenije ter tako sprožile val priznanj mlade države v mednarodni skupnosti. Priznanje Nemčije in Švedske je začelo veljati 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala celotna takratna Evropska skupnost. Potezi Evropske skupnosti, predhodnice današnje Evropske unije, so sledila številna druga priznanja, najprej v Evropi, nato pa tudi drugod po svetu. Dokončno je bila Slovenija v mednarodno skupnost sprejeta 22. maja 1992, ko je postala 176. članica Združenih narodov.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Koroški slavist – Miklošičev študent
Veliko ime slovenske operne režije
Mednarodna skupnost priznala slovensko državo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1828 se je na Lešah v Rožu na Koroškem rodil urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju, kjer je poslušal tudi predavanja jezikoslovca Franca Miklošiča in leta 1854 opravil zaključni izpit, s katerim je postal profesor slovenskega in leto pozneje še nemškega jezika. Poučeval je na celovški realki in gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik “Slovenska slovnica” s pregledom slovstva. To prvo tovrstno slovensko delo za šolsko rabo je doživelo kar deset izdaj. Njegovo Cvetje iz domačih in tujih logov je bilo berilo, s katerim je hotel dijaštvu dati v roke dela domačih in tujih klasikov. Izdajal in urejal je tudi revije Slovenska bčela, Glasnik slovenskega slovstva in Besednik, kot preroditelj in slovstveni vzgojitelj pa je deloval v Mohorjevi družbi. Bil je njen tajnik od ustanovitve leta 1868 naprej.
Poznejši šahovski velemojster in publicist Vasja Pirc je bil v letih od 1931 do 1957 med našimi najuspešnejšimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. *Posnetek Je Vasja Pirc za naš radio povedal leta 1974. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc se je rodil leta 1907 v Idriji.
Opernega režiserja in scenografa, pisatelja in publicista Emila Freliha je gledališka umetnost pritegnila že v zgodnji mladosti. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je študiral na oddelku za odrsko umetnost Državnega konservatorija v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je v dunajski Državni operi in v Salzburgu. *Posnetek Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, leta 1943 pa se je vrnil v ljubljansko Opero, v njej do osvoboditve režiral več oper, nato pa je v Pragi študiral še filmsko režijo. Od leta 1948 je bil umetniški vodja, režiser in dramaturg v gledališčih na Ptuju in v Kopru, režiser v Novem Sadu, potem pa do leta 1972 režiser v Mariboru, kjer je na oder postavil približno 30 oper. Emil Frelih – rodil se je pred 110 leti (1912) – je objavil tudi več strokovnih knjig, potopisov ter mladinskih, dramskih in leposlovnih del.
Pred 31 leti so Nemčija, Švedska in Islandija kot prve zahodnoevropske države priznale samostojnost in neodvisnost Slovenije ter tako sprožile val priznanj mlade države v mednarodni skupnosti. Priznanje Nemčije in Švedske je začelo veljati 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala celotna takratna Evropska skupnost. Potezi Evropske skupnosti, predhodnice današnje Evropske unije, so sledila številna druga priznanja, najprej v Evropi, nato pa tudi drugod po svetu. Dokončno je bila Slovenija v mednarodno skupnost sprejeta 22. maja 1992, ko je postala 176. članica Združenih narodov.
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov