Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroški slavist – Miklošičev študent
Veliko ime slovenske operne režije
Mednarodna skupnost priznala slovensko državo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1828 se je na Lešah v Rožu na Koroškem rodil urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju, kjer je poslušal tudi predavanja jezikoslovca Franca Miklošiča in leta 1854 opravil zaključni izpit, s katerim je postal profesor slovenskega in leto pozneje še nemškega jezika. Poučeval je na celovški realki in gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik “Slovenska slovnica” s pregledom slovstva. To prvo tovrstno slovensko delo za šolsko rabo je doživelo kar deset izdaj. Njegovo Cvetje iz domačih in tujih logov je bilo berilo, s katerim je hotel dijaštvu dati v roke dela domačih in tujih klasikov. Izdajal in urejal je tudi revije Slovenska bčela, Glasnik slovenskega slovstva in Besednik, kot preroditelj in slovstveni vzgojitelj pa je deloval v Mohorjevi družbi. Bil je njen tajnik od ustanovitve leta 1868 naprej.
Poznejši šahovski velemojster in publicist Vasja Pirc je bil v letih od 1931 do 1957 med našimi najuspešnejšimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. *Posnetek Je Vasja Pirc za naš radio povedal leta 1974. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc se je rodil leta 1907 v Idriji.
Opernega režiserja in scenografa, pisatelja in publicista Emila Freliha je gledališka umetnost pritegnila že v zgodnji mladosti. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je študiral na oddelku za odrsko umetnost Državnega konservatorija v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je v dunajski Državni operi in v Salzburgu. *Posnetek Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, leta 1943 pa se je vrnil v ljubljansko Opero, v njej do osvoboditve režiral več oper, nato pa je v Pragi študiral še filmsko režijo. Od leta 1948 je bil umetniški vodja, režiser in dramaturg v gledališčih na Ptuju in v Kopru, režiser v Novem Sadu, potem pa do leta 1972 režiser v Mariboru, kjer je na oder postavil približno 30 oper. Emil Frelih – rodil se je pred 110 leti (1912) – je objavil tudi več strokovnih knjig, potopisov ter mladinskih, dramskih in leposlovnih del.
Pred 31 leti so Nemčija, Švedska in Islandija kot prve zahodnoevropske države priznale samostojnost in neodvisnost Slovenije ter tako sprožile val priznanj mlade države v mednarodni skupnosti. Priznanje Nemčije in Švedske je začelo veljati 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala celotna takratna Evropska skupnost. Potezi Evropske skupnosti, predhodnice današnje Evropske unije, so sledila številna druga priznanja, najprej v Evropi, nato pa tudi drugod po svetu. Dokončno je bila Slovenija v mednarodno skupnost sprejeta 22. maja 1992, ko je postala 176. članica Združenih narodov.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Koroški slavist – Miklošičev študent
Veliko ime slovenske operne režije
Mednarodna skupnost priznala slovensko državo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1828 se je na Lešah v Rožu na Koroškem rodil urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju, kjer je poslušal tudi predavanja jezikoslovca Franca Miklošiča in leta 1854 opravil zaključni izpit, s katerim je postal profesor slovenskega in leto pozneje še nemškega jezika. Poučeval je na celovški realki in gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik “Slovenska slovnica” s pregledom slovstva. To prvo tovrstno slovensko delo za šolsko rabo je doživelo kar deset izdaj. Njegovo Cvetje iz domačih in tujih logov je bilo berilo, s katerim je hotel dijaštvu dati v roke dela domačih in tujih klasikov. Izdajal in urejal je tudi revije Slovenska bčela, Glasnik slovenskega slovstva in Besednik, kot preroditelj in slovstveni vzgojitelj pa je deloval v Mohorjevi družbi. Bil je njen tajnik od ustanovitve leta 1868 naprej.
Poznejši šahovski velemojster in publicist Vasja Pirc je bil v letih od 1931 do 1957 med našimi najuspešnejšimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. *Posnetek Je Vasja Pirc za naš radio povedal leta 1974. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc se je rodil leta 1907 v Idriji.
Opernega režiserja in scenografa, pisatelja in publicista Emila Freliha je gledališka umetnost pritegnila že v zgodnji mladosti. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je študiral na oddelku za odrsko umetnost Državnega konservatorija v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je v dunajski Državni operi in v Salzburgu. *Posnetek Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, leta 1943 pa se je vrnil v ljubljansko Opero, v njej do osvoboditve režiral več oper, nato pa je v Pragi študiral še filmsko režijo. Od leta 1948 je bil umetniški vodja, režiser in dramaturg v gledališčih na Ptuju in v Kopru, režiser v Novem Sadu, potem pa do leta 1972 režiser v Mariboru, kjer je na oder postavil približno 30 oper. Emil Frelih – rodil se je pred 110 leti (1912) – je objavil tudi več strokovnih knjig, potopisov ter mladinskih, dramskih in leposlovnih del.
Pred 31 leti so Nemčija, Švedska in Islandija kot prve zahodnoevropske države priznale samostojnost in neodvisnost Slovenije ter tako sprožile val priznanj mlade države v mednarodni skupnosti. Priznanje Nemčije in Švedske je začelo veljati 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala celotna takratna Evropska skupnost. Potezi Evropske skupnosti, predhodnice današnje Evropske unije, so sledila številna druga priznanja, najprej v Evropi, nato pa tudi drugod po svetu. Dokončno je bila Slovenija v mednarodno skupnost sprejeta 22. maja 1992, ko je postala 176. članica Združenih narodov.
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov